Z izrazom poškodba pri delu je mišljena vsakršna poškodba, ki nastane delavcu pri opravljanju dela v delovnem razmerju. V delovnem razmerju je oseba, ki je z delodajalcem sklenila veljavno pogodbo o zaposlitvi. Poškodba pri delu pa lahko nastane tudi osebi, ki ni v delovnem razmerju, pa bi glede na vsebino dela, ki ga opravlja za drugega, po zakonu morala biti (takšne situacije so posebej zapletene). Poškodbe nastajajo tudi pri delu na črno, kjer pa je delavec v še posebej težki situaciji, saj nima niti pravice do bolniškega staleža. Kadar nastane poškodba pri delu, je potrebno izpolniti ustrezen obrazec „prijava nezgode pri delu“.
Ni vsaka poškodba pri delu takšna, da zanjo pripada delavcu tudi odškodnina. Da bi pripadala odškodnina, mora poškodba nastati v posledici delovanja nevarne stvari ali opravljanja nevarne dejavnosti ali pa po krivdi delodajalca. Da je poškodba pri delu lahko predmet odškodninskega zahtevka, običajno zadošča že malomarnost delodajalca pri poučitvi delavca o varnem delu. Na tem področju delajo delodajalci veliko napak, ker varnost pri delu enačijo z zadostitvijo formalnim zahtevam, premalo časa pa se posveča dejanskemu pouku posameznika, kaj je pri določenem stroju nevarno.
Odškodnine za poškodbe so lahko zelo različno visoke, saj je to odvisno od vrste in stopnje nastalih poškodb. Medtem ko so odškodnine za poškodbe lažjih vrst in stopenj od nekaj sto do cca 2.000 EUR, lahko odškodnine za poškodbe s hudimi posledicami in dolgotrajnim zdravljenjem znašajo tudi nekaj 10.000 EUR. Pomembno je vedeti, da so odškodnine za poškodbe zneski, ki pripadajo oškodovancem in da zavarovalnice stroške uveljavljanja odškodnine za poškodbe plačajo posebej. Zato velja previdnost pri dogovarjanju za plačilo odstotkov (procentov) raznim odškodninskim družbam, saj tak dogovor ni kar samoumeven in predstavlja neko dodatno plačilo, za katerega se mora oškodovanec odločiti sam. Poceni in kvalitetna uveljavitev odškodnine je možna le z odvetnikom.
V praksi se pojavlja vprašanje, ali je še vedno mogoča odškodnina, če ni bila opravljena prijava nezgode pri delu. Odgovor na to je, da je odškodnina vseeno mogoča, saj je prijava nezgode pri delu zakonska obveznost delodajalca, ki v primeru opustitve delavcu ne jemlje pravice do uveljavitve odškodnine. V obrazcu, na katerem se opravi prijava nezgode pri delu, se izpolnijo dokaj obsežne rubrike. Za kasnejši odškodninski zahtevek ne bo potrebno ponoviti vseh podatkov iz obrazca, na katerem je bila opravljena prijava nezgode pri delu, temveč bo potrebno predvsem opisati posledice poškodbe. Pri odškodninskih zahtevkih je pomembno vedeti, da pripada odškodnina za vso škodo, ki je nastala v posledici nesreče, ta škoda pa nastaja tudi dlje časa po sami nesreči. Odškodnina pripada tudi za nevšečnosti, ki jih je oškodovanec imel s svojim zdravljenjem.
Ljubljana, 26.2.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net