Povzročitev škode je ena od oblik nastanka obveznosti. Odvetnik za odškodnine v takih primerih svetuje in pomaga oškodovancem pri uveljavljanju odškodnine. V kolikor nastane poškodba pri delu odškodnina pripade, če so podani določeni pogoji, med drugim tudi prijava nezgode pri delu, ki je obvezna, če je zaradi poškodbe delavec vsaj en dan zadržan od dela, in v primeru smrtne poškodbe.
Prijava nezgode pri delu (na predpisanem obrazcu ER-8) se izpolni za nesrečo pri delu, kot je opredeljena v ZVZD-1, in sicer gre za nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroči poškodbo delavca. Skladno z določbami ZPIZ-2 za poškodbo pri delu šteje tudi poškodba, ki jo delavec utrpi na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec, in poškodba, ki jo delavec utrpi na službeni poti.
Za nesrečo pri delu pa ne šteje več poškodba na poti na delo in z dela z lastnim prevozom. Ker takšna nezgoda ni več opredeljena kot poškodba pri delu odškodnina v takih primerih ne pripade iz naslova odgovornosti delodajalca, temveč gre za poškodbo izven dela, odškodnino pa se lahko zahteva iz naslova npr. avtomobilskega zavarovanja, prav tako pa ni potrebna prijava nezgode pri delu.
Če pa nastane opisana poškodba pri delu odškodnina delavcu pripade, če je izpolnjena prijava nezgode pri delu in če so izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost delodajalca, ki se skladno s 179. členom ZDR-1 presoja po splošnih pravilih civilnega prava. Odvetnik za odškodnine lahko odškodninski zahtevek najprej pošlje zavarovalnici, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost; če delodajalec takšnega zavarovanja nima, se zahtevek posreduje neposredno delodajalcu.
V primeru odklonitve zahtevka ali tudi brez predhodnega neposrednega odškodninskega zahtevka, lahko odvetnik za odškodnine na pristojno sodišče vloži odškodninsko tožbo. V takšnem zahtevku ali tožbi mora odvetnik za odškodnine izkazati odgovornost delodajalca za škodo, ki je lahko objektivna, v kolikor je škoda delavcu nastala v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo, s katero se ukvarja delodajalec, ali krivdna.
Pri slednji mora biti podano delodajalčevo namerno ali malomarno nedopustno ravnaje ali opustitev, med le-tem in nastalo škodo pa mora biti podana vzročna zveza. Prav tako mora biti za določitev višine odškodnine izkazana in opredeljena tudi nastala škoda (opisana poškodba pri delu odškodnina oz. njena zahtevana višina po posameznih postavkah, ipd.). Vse navedeno odvetnik za odškodnine utemelji glede na dejanske okoliščine in nastalo medicinsko ter drugo dokumentacijo, katere obvezen del je tudi prijava nezgode pri delu. Če se je delavcu pripetila poškodba pri delu odškodnina v primeru, da so podane vse navedene predpostavke, pripade delavcu v višini, ki jo določi zavarovalnica oz. sodišče.
Ljubljana, 24.11.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net