Plačilna nedisciplina je postala vsakodnevni spremljevalec gospodarstva. Nekajdnevne zamude pri plačilih so nekaj običajnega, vendar pa je potrebno to kontrolirati (npr. blokade transakcijskega računa) in tudi pravočasno ukrepati. Sodne izvršbe lahko upniki zoper dolžnike vložijo že naslednji dan po preteku roka za plačilo (po zapadlosti), ne da bi jim morali predhodno poslati opomin pred izvršbo. Običajna praksa je, da se dolžniku najprej pošlje opomin pred izvršbo.
Opomin pred izvršbo je običajno opozorilo, kjer dolžnika opomnimo na možnost izterjave dolga preko sodne izvršbe. V opomin pred izvršbo sodi opis skupnega zneska dolga, ostalih stroškov, ki jih bo moral dolžnik plačati v primeru sodne izvršbe, ter posledice (obresti, stroški izterjave, sodne takse, blokade transakcijskega računa, itd.). Navede si rok, do kdaj mora dolžnik znesek poravnati, sicer bo v primeru neplačila vložen predlog za izvršbo oz. bo upnik dolg izterjal po sodni poti.
Sodne izvršbe so urejene v Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Sodne izvršbe se lahko vložijo bodisi na podlagi verodostojne listine (računa, menice, izpiska iz poslovnih knjig, itd.), bodisi na podlagi izvršljivega naslova (sodbe, sodne poravnave, notarskega zapisa, itd.). Predlog za izvršbo, ki se lahko vloži na predpisanem obrazcu, mora vsebovati: upnika in dolžnika ter dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga (npr. EMŠO, davčna številka), izvršilni naslov ali verodostojno listino, dolžnikovo obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.
Predlog za izvršbo se lahko obdeluje v informacijskem sistemu avtomatizirano. Pri avtomatizirani obdelavi se sklepi in odredbe opremijo s strojnim odtisom sodnega pečata; podpis ni potreben. V predlogu za izvršbo, pri kateri je treba opraviti neposredna dejanja izvršbe, mora upnik navesti izvršitelja, ki naj ga sodišče določi za opravo teh dejanj.
Če upnik na podlagi verodostojne listine vloži predlog za izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikovo zaposlitev.
V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih. Če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano. Ne glede na siceršnja pravila o krajevni pristojnosti se pri izvršbi na podlagi verodostojne listine predlogi za izvršbo vložijo pri Okrajnemu sodišču v Ljubljani (t.i. COVL). O predlogih odloči to sodišče.
Ljubljana, 15.04.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net