Pisanje oporoke za določitev pripadnosti premoženja
Veljavno oporoko se lahko sestavi le v eni izmed oblik, določenih z zakonom in pod pogoji, ki so zakonsko določeni. Za pisanje oporoke tako obstajajo določbe v zakonu, ki se jih mora strogo upoštevati. Za pisanje oporoke zakon določa, da mora biti oporočitelj star vsaj 15 let in da je razsoden. Razsodnost oporočitelja se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Pisanje oporoke zagotovi, da oporočitelj poda izjavo poslednje volje animo testandi, pa tudi, da je njegova izjava resna in premišljena. Pisanje oporoke tako omogoča, da oporočitelj določi, kako in komu naj pripade njegovo premoženje, ki ga bo imel v trenutku smrti. Lastnoročna oporoka mora biti napisana z lastno roko in lastnoročno podpisana. Za pisno oporoko pred pričami je pomembno, da oporočitelj oporoko, ki jo je napisal nekdo drug, lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh prič in hkrati izjavi, da je to njegova oporoka, priči pa se podpišeta na sami oporoki. Sodna oporoka se napravi pred okrajnim sodiščem, kjer oporočitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo, sodišče pa to natančno povzame.
Kaj pa dedovanje brez oporoke?
Če oporoka ne obstaja ali če je oporoka neveljavna, nastopi dedovanje brez oporoke oziroma t.i. zakonito dedovanje. Dedovanje brez oporoke pomeni, da se deduje po določenih dednih redih, glede na bližino razmerja z zapustnikom. Najpomembnejši razmerji za dedovanje brez oporoke sta sorodstvo in zakonska zveza. Pri tem ima prava posvojitev glede dedovanja enako veljavo, kot naravno sorodstvo, in zunajzakonska zveza je izenačena z zakonsko zvezo. Za dedovanje brez oporoke je značilno, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Pri nas imamo tri dedne rede. V prvem dednem redu dedujejo po enakih delih potomci zapustnika in zapustnikov zakonec (primer: 2 sinova in vdova: vsak 1/3). V drugem dednem redu dedujejo starši zapustnika vsak 1/4 in zapustnikov zakonec ½. V tretjem dednem redu dedujejo stari starši zapustnika in sicer vsak 1/4.
Izpodbijanje oporoke s tožbo
Izpodbijanje oporoke se lahko začne zaradi različnih razlogov. Izpodbijanje oporoke bo največkrat iz razloga, če oporoka domnevno ni podpisana s strani zapustnika ali če ta v času sestave ni bil sposoben izoblikovati prave volje. Izpodbijanje oporoke je mogoče tudi iz razloga, če je ta ponarejena. Sodišče se bo ukvarjalo npr. z vprašanjem, ali je lastnoročna oporoka tako spisana kot podpisana s strani iste osebe – oporočitelja. Če je besedilo napisala druga oseba, gre za napačno sestavljeno lastnoročno oporoko. Pri pisni oporoki je pomembno, da pri podpisu sodelujeta priči. V kolikor prič ni ali so npr. v sorodu z oporočnim dedičem, je takšna oporoka neveljavna. Izpodbijanje oporoke je mogoče samo s tožbo.