Oporoka (testament) je enostranska, preklicna, v predpisani obliki in strogo osebno dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oporoka je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za razsojanje. Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi potem, ko je oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost.
Neveljavna je oporoka, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti. Grožnja, sila ali zvijača ima za posledico neveljavnost oporoke tudi tedaj, če izvira od tretje osebe. Oporočna razpolaganja so neveljavna tudi tedaj, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem. Če so samo nekatera določila oporoke napravljena pod vplivom grožnje ali sile, zaradi zvijače ali v zmoti, tedaj so samo ta določila neveljavna. Veljavna je tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon.
Izpodbijanje oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let, in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko izvede samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke. Enoletni rok za izpodbijanje oporoke ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke. Proti nepošteni osebi je možno izpodbijanje oporoke dvajset let od njene razglasitve. Izpodbijanje oporoke zaradi napak v obliki lahko uveljavlja po uvedbi dedovanja samo, kdor ima pravni interes, in sicer v enem letu od dneva, ko je zvedel za oporoko, toda najpozneje v desetih letih od razglasitve oporoke. Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.
Dedovanje po oporoki oziroma svoboda testiranje omogoča zapustniku zlasti to, da odstopi od zakonitega dednega reda ali da ga modificira. Zakon daje svobodi testiranja prednost pred zakonitim dedovanjem. Dedovanje po oporoki nastopi le v primeru, ko zapustnik napravi oporoko. Dedovanje po oporoki je delno omejeno z institutom nujnega dedovanja. Zakon o dedovanju določa, da imajo določene osebe, tudi če jim oporočitelj v oporoki ne nameni ničesar, kljub temu pravico dedovati določen del njegovega premoženja. Dedovanje po oporoki je omejeno tudi pri razpolaganju z zaščiteno kmetijo. Za dedovanje po oporoki je določeno, da zaščiteno kmetijo lahko zapustnik z oporoko zapusti le enemu dediču – fizični osebi. Izjemoma, po določbah Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, sme oporočitelj zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem.
Ljublajna, 23.08.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net