Pisanje oporoke je urejeno v Zakonu o dedovanju. Oporočitelj mora biti star vsaj 15 let in razsoden, sicer je oporoka neveljavna. Oporočitelj mora biti sposoben razumeti pomen oporoke in njene posledice. Veljavno oporoko je mogoče napraviti le v eni izmed oblik, ki jih določa Zakon o dedovanju. Zakon za lastnoročno pisanje oporoke določa, da mora biti napisana z lastno roko in lastnoročno podpisana. Za pisanje oporoke v pisni (praviloma nelastnoročni) obliki pred pričami določa, da mora oporočitelj zapis oporoke podpisati pred dvema pričama.
Pisanje oporoke omogoča, da zapustnik v oporoki določi enega ali več dedičev, določi volila in volilojemnike, morebitna razdedinjenja, odvzem nujnega deleža v korist potomcev, določila o vračunanju ali nevračunanju daril in volil zakonitemu dediču in določilo o preklicu prejšnje oporoke. Pisanje oporoke tudi omogoča, da zapustnik izrazi željo glede kraja in načina pogreba, željo o tem, kdo naj skrbi za mladoletne otroke, priznanje očetovstva, itd.
Dedovanje po oporoki nastopi, če zapustnik napravi oporoko, tj. enostransko izjavo svoje prave in resnične volje, ki ima prednost pred dedovanjem po zakonu. Dedovanje po oporoki je omejeno z institutom nujnega deleža. Dedovanje po oporoki tako omogoča, da lahko zapustnik z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, vendar po zakonu določenim dedičem v vsakem primeru pripada nujni delež. Nujni delež I. zakonitega dednega reda (potomcev in zakonca) znaša 1/2 zakonitega dednega deleža, ostalim zakonitim dedičem pa pripada 1/3 le-tega. Dedovanje po oporoki in nujni delež ponazorjen s primerom: zapustnica ima z možem sina in hčerko.
V oporoki vse svoje premoženje zapusti hčerki. Mož, hčerka in sin bi pri zakonitem dedovanju spadali v I. dedni red in bi delovali po enakih delih, vsak 1/3 premoženja. Nujni delež moža in sina je 1/2 zakonitega deleža, vsakemu tako pripada 1/6 premoženja zapustnice. Ostalo, 4/6, dobi hčerka. Poudariti pa je treba, da nujni delež pripada na zahtevo, torej ga posameznik lahko tudi ne uveljavlja.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju omogoča izključitev nujnega deleža. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je urejena v Obligacijskem zakoniku. S to pogodbo se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti v pogodbi navedene. Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa, katerega vsebino je pametno doreči s pomočjo odvetnika že pred samim obiskom pri notarju. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačni pravni posel, zato morata biti dajatev preživljanca in ocenjena protidajatev preživljalca v času sklenitve pogodbe enakovredni. Gre za tvegan pravni posel, saj se ne ve, kolikšna bo dejanska protidajatev preživljalca.
Ljubljana, 21.9.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net