Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi. Praviloma se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, kar pomeni, da čas trajanja delovnega razmerja ni določen. V Sloveniji je zelo razširjeno sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je posebna oblika pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene izjemoma, le v taksativno naštetih zakonskih primerih. Če se sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas, mora biti čas trajanja delovnega razmerja v pogodbi določen, drugače se šteje, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Prav tako se pogodba o zaposlitvi za določen čas transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če ostane delavec na delu tudi po preteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Delavec, ki je zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ima enake pravice kot delavec, ki je zaposlen za nedoločen čas, kar pomeni, da mu pripada tudi pravica do regresa in letnega dopusta. Pravica do regresa je namreč temeljna socialna pravica delavca do denarne odmene s strani delodajalca za oddih v času letnega dopusta. Pravica do regresa je vezana na delavčevo pravico do letnega dopusta, ki je odvisna od trajanja delovnega razmerja, vendar pa je pravica do regresa neodvisna od izrabe letnega dopusta. To pomeni, da je delavec upravičen do izplačila regresa tudi, če letnega dopusta ne izrabi. Delavec, ki ima pravico do celotnega letnega dopusta, je upravičen do celotnega regresa. V primeru, da ima delavec pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, je tudi pravica do regresa določena v sorazmernem delu. Do sorazmernega dela regresa je delavec upravičen na primer, ko gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če mu ta preneha pred potekom obdobja, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega dopusta.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas praviloma preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas se lahko zgodi še pred potekom dogovorjenega časa, če se delavec in delodajalec o tem sporazumeta. Lahko pa prenehanje pogodbe o zaposlitvi nastopi tudi iz razlogov, ki veljajo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Razlogi za redno odpoved s strani delodajalca so poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog ter nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti. S strani delodajalca je torej prenehanje pogodbe o zaposlitvi možno le na podlagi utemeljenih razlogov, medtem ko lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Poleg redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je možno tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi razlogov za izredno odpoved.
Ljubljana, 22.9.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net