Podjemna pogodba oziroma t.i. pogodba o delu je opredeljena v XI. poglavju Obligacijskega zakonika. S pogodbo o delu se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno in umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Pogodba o delu se lahko sklene tudi ustno, saj zanjo ni predpisana nobena oblika. Zaradi nesporazumov oziroma da se izognemo različnim videnjem dogovorjenega je bolje, da je pogodba o delu sklenjena pisno.
V praksi je v današnjem času pogodba o delu problematična predvsem zato, ker želijo podjetja z njo prikrivati dejanska delovna razmerja. Kadar obstajajo elementi delovnega razmerja, se pogodba o delu ne sme skleniti. Zakonodaja ne določa, koliko časa sme trajati pogodba o delu. Podjemnik je dolžan izvršiti delo v določenem času, če čas ni določen, pa v času, ki je razumno potreben za take posle. Pogodba o delu tako med podjemnikom in naročnikom ne ustvarja trajnega razmerja, temveč preneha veljati, ko je določeno delo opravljeno. Pogodba o delu se ne sme uporabljati kot pravna podlaga za zaposlitev za (ne)določen čas. Kadar so pri opravljanju dela prisotne značilnosti delovnega razmerja, se mora po veljavni zakonodaji skleniti pogodba o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas.
Zaposlitev za nedoločen čas nedvomno zagotavlja največjo stopnjo socialne varnosti in količino pravic. Pogodba o zaposlitvi se načeloma vedno sklepa za nedoločen čas. Za določen čas naj bi se sklepala le v taksativno neštetih primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih. Če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je sklenjena zaposlitev za nedoločen čas. Zaposlitev za nedoločen čas se lahko sklene za poln delovni čas ali za krajši delovni čas. Zaposlitev za nedoločen čas ne izključuje dela za dodatni zaslužek preko avtorske ali pogodbe o delu.
Panožna ali splošna kolektivna pogodba je avtonomen, splošen, pisni sporazum med delavsko organizacijo – sindikatom in delodajalcem – med delodajalci ali njihovim združenjem o splošnih delovnih razmerah, pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja. Delavec in delodajalec morata poleg predpisov, ki določajo minimalne pravice iz delovnega razmerja, upoštevati tudi kolektivne pogodbe, ki urejajo pravice in obveznosti ugodneje kot zakon.
V panožnih kolektivnih pogodbah je upoštevanih več značilnosti posamezne panoge, ki jih splošna kolektivna pogodba. ne more vsebovati. Če splošna kolektivna pogodba ni sprejeta oziroma je bila odpovedana, so postavljene v negotov položaj predvsem tiste dejavnosti, ki nimajo panožnih kolektivnih pogodb. Tak položaj se je zgodil npr. 30.6.2006, ko je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, panožne kolektivne pogodbe nekaterih dejavnosti pa niso bile sklenjene.
Ljubljana, 13.5.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net