Pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku in izročilna pogodba so urejene v Obligacijskem zakoniku. Gre za pogodbe, ki lastniku omogočajo, da s premoženjem, ki bi bilo predmet zapuščine ob njegovi smrt, razpolaga že za časa svojega življenja – gre za pogodbeno avtonomijo strank s posledicami na področju dednega prava. Obligacijski zakonik določa, da morajo biti vse tri pogodbe sklenjene v obliki notarskega zapisa.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je urejena v VI. poglavju Obligacijskega zakonika. Z njo se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pač pa se lahko določi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove obstoječe dolgove določenim upnikom.
Pogodba o preužitku je urejena v VII. poglavju Obligacijskega zakonika. Z njo se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve.
Izročilna pogodba je urejena v V. poglavju Obligacijskega zakonika. Z njo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Izročilna pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci). Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega. Lahko pa izročiteljevi upniki izpodbijajo izročitev ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.
Izročilna pogodba se lahko sklepa med strankami, ki so v zakonsko določenem sorodstvenem razmerju, kar ni pogoj za pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter za pogodbo o preužitku. Nepremičnine niso obvezen predmet izročilne pogodbe, so pa obvezen predmet dajatve preživljanca in užitkarja. Razlog je v vrsti obveznostnega razmerja. Izročilna pogodba ustvarja neodplačno obveznostno razmerje. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku pa ustvarjata odplačno obveznostno razmerje (izpolnjevati obveznosti ves čas do smrtni preživljanca in preužitkarja).
Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku spoštujeta načelo enake vrednosti obeh nasprotnih izpolnitev, sicer se lahko presežek vrednosti šteje kot darilo. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku omogočata/zagotavljata dosmrtno eksistenco ene stranke v zameno za njeno premoženje. Pogodba o preužitku je po vsebini podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, le da prehod premoženja na prevzemnika ni odložen do preživljančeve smrti, temveč je takojšen.
Ljubljana, 13.5.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net