Čeprav je v Sloveniji pogodba o zaposlitvi za določen čas prej pravilo, kot izjema, pa Zakon o delovnih razmerjih predvideva, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene le v točno določenih primerih. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se najpogosteje sklepa iz razloga „začasno povečanega obsega dela“, čeprav v resnici pri delodajalcu obseg dela ni le začasno povečan, pač pa pogodba o zaposlitvi za določen čas delodajalcu prej nudi neko varnost, da z delavcem ne bo nadaljeval delovnega razmerja, če se ta pri delu ne bo izkazal. Pri poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas namreč ni predvidena nobena odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi delavcu odprla možnost zahtevati sodno varstvo.
V praksi se pojavlja vprašanje, ali pri kratkotrajni pogodbi o zaposlitvi za določen čas pripada delavcu regres za letni dopust (pogovorno imenovan tudi „letni regres“). Odgovor je, da letni regres pripada tudi v primeru, če je sklenjena le pogodba o zaposlitvi za določen čas, s tem, da v primeru pogodb o zaposlitvi, ki trajajo manj kot eno leto, pripada letni regres le v sorazmernem delu, vezano na pravico do letnega dopusta. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Torej letni regres v takšnih primerih ne pripada v polni višini. Posebnosti so tudi pri roku plačila, saj letni regres lahko pripada tudi šele v drugi polovici leta.
Pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas je v letu 2014 dobila novo ureditev odpravnina. Če delavcu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena, mu pripada odpravnina. Odpravnina pa ne pripada, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
Taka odpravnina se po višini izračunava drugače, kot pa odpravnina pri pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če je bila pogodba sklenjena za več kot eno leto, se znesek poveča še za sorazmerni del osnovne odpravnine – za vsak mesec dela.
Ljubljana, 17.9.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net