Če se delavcu zgodi telesna poškodba pri delu, je pod določenimi pogoji upravičen do denarne odškodnine za nastalo škodo. Odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu ali v zvezi z delom je določena v 179. členu Zakona o delovnih razmerjih, kjer je določeno, da mora delodajalec delavcu, ki mu je bila pri delu ali v zvezi z delom povzročena škoda, le-to povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. Odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu je lahko krivdna (namen, huda in tudi majhna malomarnost) oziroma objektivna, to je celo brez kakršnekoli krivde (nevarna stvar oz. dejavnost).
Odškodninsko odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu v ožjem smislu se v konkretnih primerih ugotavlja s preučevanju temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti – škode, škodljivega ravnanja, vzročne zveze in odgovornosti. V kolikor so izpolnjene vse temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, mora delodajalec svojemu delavcu izplačati/povrniti nastalo škodo.
Če odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu ni podana, potem ni podan temelj odškodninskega zahtevka. Delavec pri delu ne sme ravnati malomarno ali delati brez predpisanih zaščitnih sredstev, ki so obvezna za delo na določenem delovnem mestu oziroma v nasprotju z navodili za varno delo. Če se poškodba pri delu zgodi po krivdi delavca, delodajalec ni dolžan izplačati odškodnine, tudi če je poškodba pri delu, ki jo je utrpel delavec, zelo huda. V kolikor je poškodba pri delu nastala po krivdi delodajalca, vendar je delavec s svojim ravnanjem k temu pripomogel, je odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu zmanjšana v takšnem deležu, kolikor je prispevek delavca. Pomembno za pridobitev odškodnine je, da sta nezgoda in posredno tudi poškodba pri delu s strani delodajalca prijavljeni Inšpektoratu RS za delo na ER8 obrazcu.
Na podlagi 41. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu mora delodajalec inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. Pojem “takoj” pomeni v najkrajšem možnem času, brez kakršnega koli odlašanja, glede na komunikacijska sredstva, ki jih ima na razpolago delodajalec. S sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti lahko delodajalec prevali breme posledic tovrstne odškodninske odgovornosti na zavarovalnico. Pri zavarovanju odgovornosti ima oškodovanec na voljo direktni zahtevek proti zavarovalnici.
Višina odškodnine – poškodbe pri delu: ta višina ni določena z zakonom ali kakšnim drugim predpisom. Tako je sodna praksa v podobnih primerih tista, ki najbolj vpliva, kakšna bo višina odškodnine, poškodbe pri delu pa so v okoliščinah tako različne, da tipizacija ni mogoča. Odmera je zelo odvisna od obsega poškodb, poteka in načinov zdravljenja, starosti oškodovanca, oziroma od ugotovitev, kako hude so celotne posledice. Odgovora, kakšna bo višina odškodnine, poškodbe pri delu same po sebi torej ne morejo dati. Da se določi, kaj je primerna višina odškodnine, poškodbe pri delu obravnavamo odvetniki – strokovnjaki s praktičnimi in strokovnimi znanji.
Ljublajna, 23.08.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net