V današnjem času se marsikateri podjetnik sooča s plačilno nedisciplino in z njo povezanim vprašanjem, kako učinkovito izterjati svojo terjatev. Poleg klasičnih pisnih opominov in »telefonske izterjave«, lahko upnik izterja svoj dolg preko sodne izvršbe. Pravna podlaga za postopek izvršbe je Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Za vprašanja, ki s tem zakonom niso urejena, se podrejeno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v skladu s 15. členom ZIZ). ZIZ v osnovi loči sodne izvršbe za izterjavo denarne terjatve in sodne izvršbe za izterjavo nedenarne terjatve. Pri izterjavi je potrebno aktivno spremljati, kaj se z dolžnikom dogaja, kakšni so vzroki njegovega neplačevanja obveznosti, itd. Pri tem izpostavljamo, da najverjetneje zaradi neplačila niste edini upnik in v primeru, da boste s sodno izvršbo odlašali, je povsem možno, da se boste morali postaviti v vrsto za ostalimi upniki, ki bodo sodne izvršbe vložili pred vami.
Postopek izvršbe na denarno terjatev se začne na predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine ali na predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Med verodostojne listine spadajo: faktura (račun, obračun obresti); menica in ček s protestom in povratnim računom; javna listina (notarski zapis, če v njem ni določena neposredna izvršljivost); izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe (konto kartica, knjigovodska kartica, izpisek odprtih postavk – vedno podpisano s strani zakonitega zastopnika ali od njega pooblaščene osebe); po zakonu overjena zasebna listina (npr. cesijska pogodba); listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se lahko vloži samo na predpisanih obrazcih ali po elektronski poti in sicer na spletni strani Centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL). Med izvršilne naslove spadajo: izvršljiva sodna odločba (sodba ali sklep s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, arbitražna odločba) in sodna poravnava; izvršljiv notarski zapis; druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.
Za predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova ni zakonsko predpisanega obrazca. Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika. Predlog za izvršbo vsebuje: podatke upnika in dolžnika, dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga (npr. EMŠO, davčna številka), izvršilni naslov oziroma verodostojno listino, dolžnikovo obveznost, sredstvo in predmet izvršbe, druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi (npr. podatke o izvršitelju). V postopku izvršbe mora sodišče postopati hitro. Sodišče mora jemati zadeve v delo po vrsti, kot jih je prejelo, razen če narava terjatve ali posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek izvršbe. Sodna izvršba za poplačilo denarne terjatve se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo.
Ljublajana, 19.05.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net