Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči zakoncev. V primeru, da zakonska zveza postane za enega ali oba zakonca nevzdržna, imata možnost uporabiti postopek za ločitev (ločitev je laičen izraz, uporabljen za namen tega članka; pravilno: razveza), s čimer dosežeta prenehanje zakonske zveze. Zakoncema razpoložljiva načina za to sta sporazumna ločitev ali tožba za razvezo zakonske zveze. V postopek za ločitev v primeru tožbe ni zajeta tudi delitev premoženja po ločitvi; slednjo lahko uredita v okviru sporazuma ali v drugem postopku (postopek za delitev skupnega premoženja).
Postopek za ločitev ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sporazumna ločitev je urejena v določbi 64. člena, ki v prvem odstavku predpisuje, da sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum, ki ureja delitev premoženja po ločitvi in tudi sporazum o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in staršema v skladu s koristjo otrok ter pridobiti o tem mnenje centra za socialno delo.
Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Sporazumna ločitev je torej mogoča le v primeru, da zakonca uspešno razrešita njuna glavna medsebojna razmerja, tako glede njunih skupnih mladoletnih otrok, bivanja v najetem stanovanju, preživljanja nepreskrbljenega zakonca in delitev premoženja po ločitvi. Del sporazuma, ki se nanaša na varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih mladoletnih otrok, po uradni dolžnosti preizkusi še sodišče, z vidika otrokove koristi. Kolikor takšna korist ni izkazana, se zakonska zveza ne razveže in je treba sporazum ustrezno spremeniti ali postopek za ločitev nadaljevati z vložitvijo tožbe na razvezo zakonske zveze.
Sodišče po prejemu predloga za sporazumno razvezo ali tožbe za razvezo zakonske zveze pošlje predlog oziroma tožbo centru za socialno delo, da ta poda svoje mnenje, ali je sporazumna ločitev primerna za otrokove koristi oziroma, v primeru vložene tožbe na razvezo zakonske zveze, da opravi svetovalni razgovor, v katerem center za socialno delo skuša zakoncema pomagati, da bi bila mogoča sporazumna ločitev. Po opravljenem svetovanju se zadeva vrne na sodišče, ki zakonsko zvezo bodisi razveže na podlagi sporazuma, bodisi opravi narok v razvezni pravdi.
Postopek za ločitev se zaključi tudi ne da bi bila opravljena delitev premoženja ob ločitvi. Če razveza zakonske zveze ni sporazumna, je potrebno premoženja deliti z ločenim sporazumom ali pa v drugem sodnem postopku. Včasih je potrebno vložiti tožbo na ugotovitev skupnega premoženja zakoncev. V tem postopku sodišče ugotovi, katero premoženje je bilo pridobljeno z delom zakoncev v času trajanja njune zakonske zveze in kakšen delež na tem premoženju pripada posameznemu zakoncu. Delitev premoženja po ločitvi je končana, ko nepravdno sodišče s posebnim sklepom določi, katere stvari iz njunega skupnega premoženja pripadajo posameznemu zakoncu.
Ljubljana, 29.6.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net