Skupna lastnina je oblika lastninske pravice in pomeni, da ima lahko na nerazdeljeni stvari lastninsko pravico več oseb, ki predstavljajo skupne lastnike. Za razliko od solastnine, kjer je delež vsakega izmed lastnikov določen v sorazmerju s celoto, skupna lastnina nima vnaprej določenih deležev, so pa določljivi. Skupna lastnina nastane samo v primerih, ki jih določa zakon. Tako je na primer skupna lastnina skupno premoženje zakoncev (ali z zakonsko zvezo izenačenimi oblikami), podedovano premoženje dediščine do delitve, lastništvo mejnih znamenj lastnikov sosednjih nepremičnin, za nastanek skupne lastnine pa se lahko v skladu z Obligacijskim zakonikom dogovorijo tudi družbeniki z družbeno pogodbo. Skupna lastnina predvideva skupno uporabljanje in razpolaganje s stvarjo. Skupni lastniki za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo, odgovarjajo solidarno, kar pomeni, da vsak skupni lastnik odgovarja za celotno obveznost, pri čemer ima potem možnost, da od preostalih skupnih lastnikov izterja svojo terjatev.
Način prenehanja solastnine lastnine je delitev solastnine oziroma skupne lastnine. Delitev solastnine lahko zahteva vsak skupni lastnik ali njegov upnik. Pravica do delitve solastnine je neodtujljiva, kar pomeni, da se pravici do delitve solastnine ne da odpovedati, lahko pa se jo za določen čas omeji. Pravica zahtevati delitev solastnine se lahko uveljavlja kadarkoli, razen v neprimernem času. Neprimeren čas za delitev solastnine je pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih okoliščin. Obstoj teh okoliščin za solastnika pomeni, da bi ob delitvi, če ne pride do odloga, trpel škodo ali nesorazmerne stroške. Neprimeren čas pa delitev le odlaga in je ne preprečuje. Za delitev solastnine se lahko solastniki odločijo sporazumno. To pomeni, da lahko sklenejo pogodbo, v kateri sami določijo, kako se bo solastnina oz. skupna stvar razdelila.
V kolikor se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi solastnine, imajo možnost, da se opravi pravna razdelitev solastnine. Pravna razdelitev solastnine, ali pravilneje rečeno „sodna delitev“, je način delitve, kjer odloči sodišče. Pravna razdelitev solastnine se tako uvede na predlog solastnika, ki se ga vloži pri pristojnem sodišču. Sodišče nato odloča o delitvi v nepravdnem postopku, v katerem si prizadeva, da je pravna razdelitev solastnine takšna, da se čim bolj približa volji solastnikov, oziroma, da se stvar razdeli tako, da dobijo solastniki lastniki naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča, lahko sodišče odloči, da naj se stvar proda in se razdeli kupnina. V tem primeru gre za t.i. civilno delitev. Pravna razdelitev solastnine se lahko tudi odloži, če kateri od solastnikov izkaže močnejši interes za odložitev, kot je interes tistega solastnika, ki je predlagal delitev.
Ljubljana, 22.9.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net