Odvetnik lahko opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi. Odvetniška družba je urejena v Zakonu o odvetništvu v IV. poglavju. Ta določa, da se lahko odvetniška družba ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba. Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (d.n.o.) ali kot družba z omejeno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (d.o.o.). Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica. Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Družbeniki ne smejo opravljati odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah. Vodenja poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik. Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo mora imeti na svojem sedežu pisarno, v kateri opravlja odvetniško dejavnost vsaj en družbenik.
Firma odvetniške družbe mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter označbo statusne oblike in dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno z okrajšavo “o.p.”. Okrajšava “o.p.” ni obvezna, če vsebuje firma družbe besedi “odvetniška pisarna”. Nameravana ustanovitev odvetniške družbe se prijavi pri Odvetniški zbornici Slovenije na obrazcu, ki ga določi Odvetniška zbornica Slovenije, skupaj s predlogom za izdajo soglasja za vpis v sodni register. Prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register je treba predložiti soglasje Odvetniške zbornice Slovenije o vpisu v sodni register. Vpis odvetniške družbe v sodni register je pogoj za vpis v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Sklep o vpisu v sodni register je potrebno predložiti Odvetniški zbornici Slovenije v 8 dneh od vpisa.
V odvetniški družbi odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica nudi pravno svetovanje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Pravo obsega različna področja in laiku težko razumljiva pravila, zato so v primeru kakršnih koli vprašanj ali dilem vedno priporočljivi pravni nasveti strokovnjakov, s pomočjo katerih se lahko zavarujejo interesi ter pravice.
Pravni nasveti so pisna ali ustna oblika pravne pomoči neuki stranki pri njeni življenjski situaciji. Pravno svetovanje navadno izvajajo pravniki, redkeje strokovnjaki z določenega področja (npr. sociologi), saj jim manjka formalna izobrazba za sistematični vpogled v celovitost pravnega problema in njegovih specifik. Dober pravnik ni tisti, ki nudi najbolj obsežno pravno svetovanje, ampak tisti, ki zna ob upoštevanju specifik stranke oz. prosilca izpostaviti najboljše možnosti za reševanje njenega problema. Pravni nasveti so lahko brezplačni ali plačljivi. Brezplačni pravni nasveti so načeloma le uvodne informacije, ki pa ne dajo pregleda nad celovito rešitvijo nastale situacije, ker ne zajemajo poglobitve v dokumentacijo in v specifične okoliščine problema. Priporočljivo je, da je pravno svetovanje celovito, kvalitetno in hitro.
Ljubljana, 14.3.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net