Zakon o izvršbi in zavarovanju ureja predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Izvršilni naslovi so: izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava; izvršljiv notarski zapis ter druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Verodostojna listina je v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti.
Izterjava dolgov na podlagi verodostojne listine odstopa od osnovnega pravila, da je izterjava dolgov mogoča le na podlagi izvršilnega naslova. Sodišče dovoli postopek izvršbe na podlagi listine, ki jo zakon določa kot verodostojno listino. Celoten postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ima določene specifičnosti. Po ureditvi Zakona o izvršbi in zavarovanju je bila v postopek izvršbe uvedena sodobna tehnologija, ki je pripomogla k zmanjševanju sodnih zaostankov na področju izvršbe – izterjava dolgov na podlagi verodostojne listine. Bistvena novost je bila oddelek Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL (Centralni oddelek za verodostojno listino). Bistvena spremembe so, da se predlog za izvršbo obvezno vloži na predpisanem obrazcu, da je spremenjena krajevna pristojnost sodišča in da je postopek avtomatiziran v informacijskem sistemu. COVL vodi celoten postopek do pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Edino pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi (razen če se ne izpodbija zgolj glede odločitve o stroških) je ugovor. ZIZ je pri ugovoru uvedel zahtevo po obrazložitvi ugovora. Zakon postavlja domnevo, da je neobrazložen ugovor neutemeljen.
Predlog za izvršbo se lahko vloži na dva načina: fizično (papirnato) po pošti ali elektronsko preko portala e-sodstvo (podportal eIzvršba). COVL v več kot 70 odstotkov primerov v roku dveh delovnih dni obdela predlog za izvršbo in pošlje dolžniku sklep o izvršbi. Izterjava dolgov, ki nastanejo zaradi neplačanih, zapadlih računov, se tako lahko izvede elektronsko. Pred vložitvijo predloga za izvršbo je priporočljivo, da upnik naredi poizvedbe o premoženjskem stanju dolžnika (ali ima slučajno zaprt račun, koliko premičnin in nepremičnin ima itd.). V kolikor upnik ne izve, kakšno je materialno stanje dolžnika, je priporočljivo, da dolžnik v predlogu za izvršbo navede več sredstev izvršbe. Sodišče namreč v primeru, da edino sredstvo izvršbe ni bilo uspešno, ustavi celoten postopek izvršbe. Če pa je v predlogu navedenih več sredstev izvršbe, se postopek izvršbe ob neuspeli izvršbi mimo prvega navedenega sredstva nadaljuje na druga sredstva izvršbe.
Ljubljana, 21.9.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net