Zakon o delovnih razmerjih ureja vsa splošna področja glede delovnih razmerij. Ta se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Če ni s posebnim zakonom drugače določeno, ureja zakon o delovnih razmerjih tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, v lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter pri zasebnikih, ki opravljajo javno službo. Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi delovna razmerja mobilnih delavcev, če ni glede delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov drugače določeno s posebnim zakonom. Uporablja se tudi za delovna razmerja pomorščakov, razen za vprašanja, ki so drugače določena v posebnem zakonu. Zakon o delovnih razmerjih je razdeljen na deset poglavij in sicer: I. splošne določbe, II. pogodba o zaposlitvi, III. pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, IV. varstvo nekaterih kategorij delavcev, V. uveljavljanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, VI. delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov, VII. posebne določbe, VIII. inšpekcijsko nadzorstvo, IX. kazenske določbe in X. prehodne in končne določbe.
Odpoved delovnega razmerja (oz. pravilno: pogodbe o zaposlitvi) ureja Zakon o delovnih razmerjih v II. poglavju. Pogodbeni stranki (delodajalec in delavec) lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom – redna odpoved delovnega razmerja. V primerih, določenih v zakonu, lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka – izredna odpoved delovnega razmerja. Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Redna in izredna odpoved delovnega razmerja morata biti izraženi v pisni obliki. Delodajalec mora odpoved delovnega razmerja pisno obrazložiti (dejanski razlog za prekinitev delovnega razmerja mora biti obrazložen). Prekinitev delovnega razmerja od delodajalca zahteva tudi, da mora delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca.
Ko delavec ali delodajalec prekineta pogodbo o zaposlitvi, morata pri tem upoštevati zakonsko ureditev odpovednega roka. Odpovedni rok služi tako delavcu, kot delodajalcu. Delavcu služi, da si lahko poišče novo zaposlitev, delodajalcu pa, da poišče novega delavca. Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, določenega z zakonom. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Prekinitev delovnega razmerja nastopi po izteku odpovednega roka. Pri izračunu trajanja odpovednega roka se štejejo dopolnjena leta dela pri delodajalcu (šteje se tudi doba zaposlitve pri njegovih pravnih prednikih). Če se delavec in delodajalec strinjata, lahko prekinitev delovnega razmerja nastopi prej (odpovedni rok skrajšata ali se mu delavec odpove).
Ljubljana, 17.12.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net