S sklenitvijo zakonske zveze oziroma z nastankom zunajzakonske skupnosti med zakoncema/partnerjema nastanejo določena premoženjska razmerja. Ločimo posebno premoženje in skupno premoženje zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev. V Sloveniji premoženjska razmerja med zakoncema/partnerjema niso prepuščena popolni svobodi pogodbenega urejanja. Premoženjska razmerja med zakonci/partnerji ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v šestem poglavju. Premoženjska razmerja so tako obligatorne narave, saj zakon ne pozna alternativnih premoženjskih režimov, niti ne ponuja možnosti sklepanja predporočnih pogodb, preko katerih bi zakonci/partnerji lahko svobodno uredili medsebojna premoženjska razmerja.
Posebno premoženje zakoncev je tisto premoženje, ki ga ima vsak od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze ali nastankom zunajzakonske skupnosti; drugo premoženje, ki ga je kako drugače pridobil v času trajanja zakonske oziroma zunajzakonske zveze (darila ali dediščina) ter pravice, ki so vezane na njegovo osebo, kot na primer preživnine, invalidnine in tudi premoženjske koristi, ki jih ima iz naslova raznih odlikovanj. To premoženje ostane njegova last in lahko z njim tudi prosto razpolaga.
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Skupno premoženje se razdeli predvsem v primerih, ko zakonska zveza preneha ali se razveljavi. V času trajanja zakonske zveze se lahko razdelitev premoženja opravi po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega zakonca. Za razdelitev premoženja velja domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala v skupno premoženje v drugačnem razmerju. V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
Po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju se razdelitev premoženja opravi na predlog zakoncev po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine. Pred ugotavljanjem deleža vsakega zakonca na skupnem premoženju se ugotovijo dolgovi in terjatve zakoncev do tega premoženja. Za razdelitev premoženja je značilno, da se zakoncu na njegovo zahtevo na račun njegovega deleža dodelijo predvsem tisti predmeti, ki so namenjeni za opravljanje njegove obrti ali poklica in mu omogočajo pridobivanje dohodkov ter predmeti, namenjeni izključno njegovi osebni rabi. Zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti.
Ljubljana, 23.10.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net