Delovna razmerja se praviloma vzpostavijo s sklenitvijo pisne pogodb o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Za delovna razmerja se štejejo tudi pravna razmerja, ko med pogodbenima strankama ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi, če v njih obstajajo elementi delovnega razmerja, določeni v Zakonu o delovnih razmerjih. Takšna dejanska delovna razmerja so obenem v številnih pogledih v nasprotju s predpisi. Zakon o delovnih razmerjih ureja le individualna delovna razmerja delavcev; pravice in obveznosti iz delovnih razmerji, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih ureja delovna razmerja delavcev v zasebnem sektorju in tudi delovna razmerja delavcev v javnem sektorju, v kolikor ni za te s posebnim zakonom (Zakonom o javnih uslužbencih) drugače določeno.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi lahko nastane iz več zakonsko utemeljenih razlogov. Od razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi je odvisno, kakšne pravice pripadajo delavcu. Pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti lahko uveljavljajo le delavci, ki jim je pogodba o zaposlitvi prenehala brez njihove volje ali krivde. Delavec tako ne more uveljavljati nadomestila, ko prenehanje pogodbe o zaposlitvi nastane zaradi: sporazumne razveljavitve; izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca; redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca; redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, dane zaradi delavčevih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja; odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ker delavec ni sprejel predloga delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in nedoločen čas; izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razlogov na strani delavca, razen ob izredni odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, če sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni želel nadaljevati delovnega razmerja, itd. V primerih, ko ima delavec pravico do nadomestila, še nima nujno tudi pravice do odpravnine. Pri tem je potrebno še enkrat poudariti, da delavcu v primeru, ko prenehanje pogodbe o zaposlitvi nastane zaradi sporazuma, ne pripada odpravnina in ne nadomestilo za primer brezposelnosti.
Če se delavcu pripeti telesna poškodba na delovnem mestu, je pod določenimi pogoji upravičen do odškodnine za poškodbe. Za uveljavljanje odškodnine za poškodbe mora biti podana objektivna ali subjektivna odgovornost delodajalca. Poškodba pri opravljanju dela mora nastati zaradi odgovornosti delodajalca. Delavec pri delu ne sme ravnati neprevidno, malomarno ali po svoji krivdi delati brez predpisanih zaščitnih sredstev, ki so obvezna za delo na določenem delovnem mestu, oz. v nasprotju z navodili za varno delo. Če se poškodba zgodi po krivdi delavca, delodajalec ni dolžan izplačati odškodnine za poškodbe. Če je poškodba pri delu nastala po krivdi delodajalca, vendar je delavec s svojim ravnanjem k temu pripomogel, se delavcu izplača le sorazmerni del odškodnine za poškodbe.
Ljubljana, 24.8.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net