Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot krovni zakon ureja vsa delovna razmerja v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali se sklepajo v zasebnem ali javnem sektorju. Praviloma se delovna razmerja vzpostavijo s sklenitvijo pisne pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. ZDR-1 omogoča, da se kot delovna razmerja prepoznajo tudi razmerja, ki temeljijo na drugih pogodbah civilnega prava, imajo pa vse elemente delovnega razmerja. ZDR-1 ureja delovna razmerja delavcev v zasebnem sektorju in tudi delovna razmerja delavcev v javnem sektorju, v kolikor ni za te s posebnim zakonom (Zakonom o javnih uslužbencih) drugače določeno. ZDR-1 je splošen zakon in določa minimum pravic delavcev.
ZDR-1 določa tudi prenehanje delovnega razmerja. Delovno razmerje lahko preneha iz več zakonsko določenih razlogov. Od razlogov za prenehanje delovnega razmerja je odvisno, kakšne pravice pripadajo delavcu. Tako prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas nastopi, ko poteče čas, za katerega je bilo sklenjeno, brez odpovednega roka. Delavcu v tem primeru pripada odpravnina (razen, če je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, za opravljanje sezonskega dela ter za opravljanje javnih del) in nadomestilo za čas brezposelnosti, če je bil v zadnjih 24 mesecih zaposlen vsaj 9 mesecev. Prenehanje delovnega razmerja je lahko tudi sporazumno. Tak sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki. Delavcu v tem primeru ne pripada odpravnina in ne more uveljavljati pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. Delovno razmerje lahko preneha tudi z odpovedjo. Odpoved delovnega razmerja (pravilno: pogodbe o zaposlitvi) je lahko redna ali izredna.
Redno odpoved delovnega razmerja lahko poda delavec kadar koli brez obrazložitve, spoštovati pa mora odpovedni rok. Delavcu ne pripada odpravnina in ne more uveljavljati pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. Delodajalec lahko po določenem postopku poda redno odpoved delovnega razmerja le, če obstaja za to utemeljen razlog. Razlogi za odpoved s strani delodajalca so: poslovni razlog (ekonomski, organizacijski razlogi), nesposobnost (delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali ne izpolnjuje pogojev) in krivdni razlog (kršitve pogodbenih obveznosti). Delavec je upravičen do zakonsko določenega odpovednega roka, v primeru odpovedi iz poslovnega razloga in iz razloga nesposobnosti pa tudi do odpravnine ter pri Zavodu RS za zaposlovanje do nadomestila za čas brezposelnosti, če je bil v zadnjih 24 mesecih zaposlen vsaj 9 mesecev.
Izredna odpoved delovnega razmerja je možna v posebej določenih zakonskih primerih (hude kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, neuspešno opravljeno poskusno delo …), brez odpovednega roka. Če poda odpoved delodajalec, delavcu ne pripada odpravnina in ni upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti. Če poda izredno odpoved delovnega razmerja delavec, je dolžan delodajalca predhodno opomniti na izpolnjevanje obveznosti ter o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Delavec je v tem primeru upravičen do odpravnine ter odškodnine zaradi izgubljenega plačila, ker delavec po njegovi krivdi ni mogel koristiti odpovednega roka, ter do nadomestila za čas brezposelnosti, če je bil v zadnjih 24 mesecih zaposlen vsaj 9 mesecev.
Ljubljana, 13.5.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net