Zakon o delovnih razmerjih

Zakon o delovnih razmerjih

Kategorija :
Delovno pravo, Odpovedi pogodb o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Zakon o delovnih razmerjih sledi ciljem, ki so vključevanje delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem razmerju. Če ni s posebnim zakonom drugače določeno, ureja Zakon o delovnih razmerjih tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, v lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo. Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi delovna razmerja mobilnih delavcev, če ni glede delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov drugače določeno s posebnim zakonom. Ta zakon se uporablja tudi za delovna razmerja pomorščakov, razen za vprašanja, ki so drugače določena v posebnem zakonu.

 

Zakon o delovnih razmerjih med drugim ureja tudi prenehanje delovnega razmerja in disciplinski postopek. Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklepa za nedoločen čas. To pomeni, da je delovno razmerje trajajoče pravno razmerje, ki ne preneha z enkratno izpolnitvijo. Iz navedenih razlogov morata stranki pogodbe imeti na voljo ustrezne instrumente, s katerimi lahko dosežeta prenehanje delovnega razmerja. V 77. členu zakona so našteti posamezni načini, na podlagi katerih lahko preneha delovno razmerje. Prenehanje delovnega razmerja lahko nastopi le na enega izmed načinov, ki so določeni v tem členu. Prenehanje delovnega razmerja tako lahko nastopi: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi; s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe; s sporazumom; z redno ali izredno odpovedjo; s sodbo sodišča; po samem zakonu, v primerih, ki jih določa zakon in v drugih primerih, ki jih določa zakon.

 

Disciplinski postopek je v zakonu še urejen, a je v primerjavi z ureditvijo izpred leta 2003 izgubil na pomenu. Disciplinski postopek je v večji meri nadomestil postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, pri katerem mora delodajalec delavca seznaniti s kršitvami in mu omogočiti zagovor. Delavec lahko zagovor poda pisno ali ustno, nato pa delodajalec odloči o morebitni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri disciplinskem postopku se odpovedi kot ukrepa ne more izreči, temveč se lahko delavcu izreče le ustrezen disciplinski ukrep (praviloma le opomin oz. denarno kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti) ali pase  disciplinski postopek ustavi. Zoper odločitev o disciplinski odgovornosti lahko delavec uveljavlja neposredno sodno varstvo v roku 30 dni od vročitve odločitve o disciplinski odgovornosti. Disciplinska sankcija ne sme trajno spremeniti delovno pravnega položaja delavca. Sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, je izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.

 

Ljublajna, 23.08.2016, Odvetniška pisarna Mele

 

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.