Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot enega od možnih načinov prenehanja delovnega razmerja predvideva sporazum med delavcem in delodajalcem o prenehanju delovnega razmerja. Na ta način se lahko izvede prenehanje delovnega razmerja za nedoločen čas kot tudi za določen čas. Prekinitev delovnega razmerja nastopi z dnem sklenitve sporazuma, razen če je v sporazumu določen drug datum za prekinitev delovnega razmerja. Bistveno za tako prenehanje delovnega razmerja je, da ni treba upoštevati odpovednega roka, določenega z zakonom ali s pogodbo o zaposlitvi. Predlog za sporazumno prenehanje delovnega razmerja lahko poda bodisi delavec bodisi delodajalec. Pri sporazumu za prekinitev delovnega razmerja gre za klasično pogodbo, zato morajo biti izpolnjene vse predpostavke za sklepanje in veljavnost pogodb, predvsem mora priti do soglasja med strankama. Tako npr. ne gre za sporazum, če ena stranka drugi pošlje samo predlog ali besedilo sporazuma, druga stranka pa predloga ne sprejme in besedila sporazuma ne podpiše. Zakon določa za sporazum le eno formalno zahtevo: sporazum mora biti v pisni obliki (sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, je neveljaven, kar pomeni, da sporazuma ni mogoče skleniti ustno). Ob prenehanju delovnega razmerja mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Opustitev tega obvestila pa sicer nima vpliva na samo veljavnost sporazuma. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB) namreč določa, da delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi sporazuma, ni upravičen do denarnega nadomestila. Za sporazumno prenehanje delovnega razmerja delavcu ne pripade odpravnina, razen če gre za upokojitev.
Prekinitev delovnega razmerja nastopi tudi z odpovedjo delovnega razmerja (pravilno sicer: odpoved pogodbe o zaposlitvi). Odpoved delovnega razmerja lahko podata tako delavec kot delodajalec. Odpoved delovnega razmerja je lahko redna ali pa izredna. Temeljna razlika med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je v odpovednem roku. Za redno odpoved delovnega razmerja je značilno to, da prenehanje delovnega razmerja nastopi šele po poteku odpovednega razmerja. Ta začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Za izredno odpoved delovnega razmerja pa je značilno to, da odpovednega roka ni, saj se domneva, da so ravnanja, zaradi katerih pride do izredne odpovedi s strani delodajalca ali delavca takšna, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka. Če delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi, lahko to stori kadarkoli in brez obrazložitve. Če pa redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, pa morajo za to obstajati utemeljeni in z zakonomdoločeni razlogi (89. člen ZDR-1), ki jih mora dokazati delodajalec. Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca so našteti v 110. členu ZDR-1, razlogi s strani delavca pa v 111. členu ZDR-1.
Ljubljana, 09.09.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net