Poškodba pri delu je poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehanskega, fizikalnega ali kemičnega učinka. Poškodba pri delu je lahko tudi posledica hitre spremembe položaja telesa, njegove nenadne obremenitve ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba posledica opravljanja dela ali dejavnosti. Poškodba pri delu je poškodba, ki jo lahko povzročijo dejavniki, ki se delijo na dve večji skupini; človeški dejavniki in delovno okolje (neugodne razmere za delo, delovno zmožnost, delo z nepopolnimi stroji in orodji, zasičenost delovnega prostora s surovinami, izdelki ali odpadki, slaba osvetljenost, hrup, vibracije, spolzka tla, slabe socialnoekonomske razmere, utrujenost, uživanje alkohola, itd.). Če se delavcu zgodi telesna poškodba pri delu, je pod določenimi pogoji upravičen do denarne odškodnine za nastalo škodo. Ti pogoji so: obstajati mora objektivna ali subjektivna odgovornost delavca; delavec ne sme pri delu ravnati neprevidno, malomarno ali delati brez predpisanih zaščitnih sredstev. Poškodba pri delu se prijavi Inšpektoratu RS za delo na ER8 obrazcu, kar je obveznost delodajalca.
Prijava nezgode pri delu v primerih s smrtnim izidom oziroma nezgode pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivna nezgoda, nevaren pojav in ugotovljena poklicna bolezen mora biti s strani delodajalca inšpekciji dela podana takoj (41. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD). Prijava nezgode pri delu se poda na predpisanem obrazcu ER8. Prijava nezgode pri delu se poda takoj, kar pomeni v najkrajšem možnem času, brez kakršnega koli odlašanja, glede na komunikacijska sredstva, ki jih ima na razpolago delodajalec. Prijava nezgode pri delu omogoča nadzor ter to, da se na nivoju države in v EU zberejo podatki, ki so pomembni za preprečevanje nezgod v prihodnje.
Pri delovnih nezgodah je običajno odgovoren za poškodbo delavca njegov delodajalec. V kolikor ima delodajalec zavarovano civilno odgovornost, je odškodnina za poškodbe delavcu izplačana s strani zavarovalnice. Če delodajalec nima zavarovane splošne civilne odgovornosti, se odškodnina za poškodbe zahteva neposredno od delodajalca. Odškodnina za poškodbe nadomesti premoženjsko in nepremoženjsko škodo, nastalo kot posledica nezgode pri opravljanju dela na delovnem mestu. Odškodnina za poškodbe zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, kar v praksi pomeni tri leta od zaključka zdravljenja (relativni zastaralni rok). Absolutni zastaralni rok poteče v petih letih od nastanka škode, ki je praviloma na dan nezgode in po poteku tega roka odškodnine za poškodbe ni več mogoče zahtevati.
Ljubljana, 24.8.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje, pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net