SSKJ poravnavo opisuje kot glagolnik, ki izhaja iz besede poravnati (poravnava dolga, kredita; poravnava škode, poravnava spora, poravnava očeta s sinom) ter kot sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih. Poznamo več vrst poravnav, kot npr. prisilna, izvensodna ter sodna poravnava.
Prisilna poravnava je z zakonom (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP) urejen postopek sanacije dolžnika v finančnih težavah, ki se ga lahko predlaga pred ali med stečajnim postopkom. V primerjalnem pravu se uporablja tudi izraz reorganizaicja, saj sodobni postopki te vrste izhajajo iz pravil ameriškega postopka »reorganization«. Prisilna poravnava je postopek, ki ga navadno predlaga dolžnik sam, ker meni, da bo z zmanjšanjem svojih obveznosti v prihodnje posloval pozitivno. Upnikom pa prisilna poravnava pomeni, da bodo na ta način še vedno poplačani v večji meri, kot pa v primeru takojšnjega stečaja, zato le-to tudi potrdijo (popuščanje). Prisilna poravnava se izvede zaradi insolventnosti in prezadolženosti dolžnika. Insolventni dolžnik ni sposoben plačevati tekočih zapadlih obveznosti. Njegovo premoženje je morda večje od njegovih dolgov, vendar ga ni mogoče hitro unovčiti in zato trenutno ni sposoben poplačati upnikov.
Sodna poravnava je sporazumna ureditev spora ali negotovega pravnega razmerja med strankama z vzajemnim popuščanjem (prekinitev spora, odprava negotovosti ter na novo določene vzajemne pravice in obveznosti). Sodna poravnava je pogodba v pisni obliki, ki jo stranki skleneta pred sodiščem (zato ima hkrati tudi značaj sodne odločbe – pravnomočnost in izvršljivost). Lahko se sklene tudi pogojna sodna poravnava. Njeno učinkovanje oziroma veljavnost je odvisna od izpolnitve pogoja – izpolnitev pogoja ima torej za posledico, da pogodba začne učinkovati (odložni pogoj) ali pa da preneha veljati (razvezni pogoj). Pogojna sodna poravnava je namreč sklenjena v trenutku, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, tega podpišeta, njeno učinkovanje pa je pogojeno z (ne)uresničitvijo pogoja.
Izvensodna poravnava pomeni poravnavo brez vmešavanja sodišč, pomeni poravnavo, pri kateri se stranki (v različnih razmerjih, tukaj bo primeroma pojasnjeno dolžniško-upniško) dogovorita sami oziroma s pomočjo posrednika. Izvensodna poravnava se načeloma sklene v dolžniško-upniških razmerjih takrat, ko upnik še sodeluje z dolžnikom/neplačnikom oz. takrat, ko želi nadaljevati poslovanje z dolžnikom. Izvensodna poravnava je pogosto sklenjena v obliki dogovora o plačilu na obroke. Izvensodna poravnava med upnikom in dolžnikom mora vsebovati vsaj naslednje elemente: podatke upnika, podatke dolžnika, datum, na kateri dan ugotavljata dolg, od kod izvira dolg, višino dolga, kako se bo poravnaval dolg in podpise zakonitih zastopnikov oz. pooblaščencev. Posebej velja opozoriti, da izvensodna poravnava v primerjavi s sodno poravnavo nima učinka pravnomočne sodne odločbe in ni izvršilni naslov. V primeru neizpolnitve bo torej še vedno potencialno potrebna pravda.
Ljubljana, 09.09.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net