Ločitev zakonske zveze ali tudi samo ločitev je laičen izraz (napačen), ki pa je v praksi zakoreninjen. Pravilen izraz je razveza zakonske zveze. Ta je lahko sporazumna – na predlog, lahko pa je vložena tudi tožba za razvezo in delitev premoženja, tožba za preživnino ter skrbništvo.
Zakonske zveze, ki postane za katerega od zakoncev nevzdržna, ni nujno ohranjati in se lahko razveže. Razvezo zakonske zveze lahko opravi samo sodišče. Zakoreninjeni izraz »ločitev« oziroma tudi »ločitev zakonske zveze« ni pravno pravilen. Da se začne razvezni postopek (za razvezo zakonske zveze), je treba na sodišče vložiti ali sporazumen predlog za razvezo zakonske zveze ali pa se vloži tožba za razvezo zakonske zveze. Predlog za razvezo (ločitev) vložita oba, tožbo le eden.
Delitev premoženja
Razširjena zmota je, da sodišče ob razvezi opravi delitev premoženja zakoncev; to je ločen postopek, za katerega se odvetniška pomoč najbolj priporoča. Delitev premoženja je potrebna, ker je premoženje zakoncev skupno premoženje. Če se delitev premoženja ne opravi, lahko upniki posežejo na delež, ki pripada drugemu razvezanemu zakoncu.
Kolikšen delež pripada posamezniku, ko se opravi delitev premoženja? Le praviloma je to ena polovica, vsak lahko dokazuje, da je prispeval več. Delitev premoženja ob ločitvi zajema le tisto premoženje, ki je zakoncema skupno; ne zajema pa posebnega premoženja, ki ga lahko ima posamezen zakonec. Delitev premoženja je posebej problematična, kadar je posamezen zakonec premoženje skril v tujini.
Tožba za skrbništvo
Treba je pojasniti, da je izraz »skrbništvo«, kot ga dojema laična javnost, povsem zgrešen, saj je skrbništvo po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih posebna oblika varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V laični javnosti prevladuje mnenje, da je skrbništvo to, da po razvezi eden od staršev dobi otroka (torej da ga dobi v skrbništvo). Gre za vpliv iz angleškega govornega področja, ker se angleški izraz »custody of child« prevaja v slovenščino kot »skrbništvo nad otrokom«, kar pa ni pravilno. Čeprav gre za nepravilno rabo, ji v tem sestavku sledimo, da bi bil prikaz bolj jasen.
Če imata zakonca mladoletne otroke, sodišče z razvezno sodbo odloči o tem, komu se otrok dodeli. V praksi se za to uporablja izraz skrbništvo, ki pa pravno ni točen. Skrbništvo se uporablja kot izraz, ki pomeni, komu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo. T.i. deljeno ali skupno skrbništvo je primerno le za bivše zakonce, ki se sicer dobro razumejo. Skupno skrbništvo sicer lahko pomeni način, kako se izogniti preživnini. Zakonec, ki mu je otrok dodeljen v skrbništvo, prejema za otroka preživnino. Če je dodeljen obema, preživnine ne plačuje nobeden.
Tožba za predodelitev otroka (v skrbništvo) se lahko vloži tedaj, ko tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim od staršev in stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo. V takih primerih lahko sodišče na zahtevo drugega starša odloči, da se staršu, ki onemogoča stike, odvzame varstvo in vzgojo, ter otroka zaupa drugemu od staršev, če meni, da bo ta omogočal stike in če je le tako mogoče varovati otrokovo korist.
Skupno skrbništvo je torej povezano z odgovornostjo. Sodišče določi tudi preživnino in stike drugega starša z otrokom. Stiki z otrokom morajo biti določeni v korist otroka. Ločitev staršev ni ločitev od otroka. Tožba za preživnino se vloži tedaj, ko preživnina še ni bila določena – če starša nista bila poročena in je bila ločitev le dejanska, ne pravna. Kadar ni šlo za razvezo.
Tožba za preživnino
Tožba za spremembo preživnine se vloži tedaj, ko je preživnina postala neustrezna. Izvršba za preživnino pa se vloži tedaj, ko se že določena preživnina ne plačuje. Tipična zmota preživninskih zavezancev je, da lahko svojo preživninsko obveznost pobotajo s kakšno svojo terjatvijo. Tožba za preživnino se od izvršbe za preživnino bistveno razlikuje. Tožba za preživnino je potrebna, kadar preživnina še ni bila določena. Izvršba za preživnino pa tedaj, ko se sicer določena preživnina ne plačuje. Tožba za preživnino je smiselna, kadar je očetovstvo potrjeno. Tožba za preživnino zoper nekoga, ki ni potrjen kot oče, ne bo uspešna. Da bi bila možna, je treba najprej ugotoviti očetovstvo.
Razveza zakonske zveze in posledična premoženjsko pravna vprašanja so pomembno pravno področje naše odvetniške pisarne.
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net