Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 1. členu določa obseg veljavnosti zakona, kot tudi seznam evropskih predpisov ki so z Zakonom o delovnih razmerjih povzeti v naš pravni red. Zakon o delovnih razmerjih ureja individualna delovna razmerja oziroma razmerja med delavci in delodajalci. Pravna podlaga za sklepanje takšnih individualnih delovnih razmerij pa je pogodba o zaposlitvi, predvsem tista za nedoločen čas. Zakon o delovnih razmerjih velja za vse zaposlene v Republiki Sloveniji, ne glede na dejavnost delodajalca oziroma sektor (javni ali zasebni), pri čemer pa se posamezna vprašanja delovnih razmerij za posamezne kategorije delavcev v skladu s posebnimi predpisi urejajo drugače (npr. javni uslužbenci, mobilni delavci, pomorski delavci).
Zakon o delovnih razmerjih se uporablja za tista razmerja, ki nastanejo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kakor tudi glede razmerij med delavci in delodajalci, v katerih bodo dejansko podani elementi delovnega razmerja. Cilji Zakona o delovnih razmerjih so vključevanje delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem razmerju.
Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi (od 82. do 117. člena). V pogovorni rabi je tudi izraz »odpoved delovnega razmerja«, ki pa ni točen. Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom – redna odpoved delovnega razmerja. V primerih, določenih v zakonu, lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka – izredna odpoved delovnega razmerja. Vsaka stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti. Redna odpoved delovnega razmerja se lahko s strani delavca poda brez obrazložitve. Redna odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca se lahko poda, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Redna ali izredna odpoved delovnega razmerja s strani delavca, podana zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca ali v zmoti delavca, je neveljavna. Če je podana redna odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca, je dokazno breme za utemeljenost na njegovi strani.
V primeru izredne odpovedi je dokazno breme na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Redna in izredna odpoved delovnega razmerja morata biti izraženi v pisni obliki. Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob odpovedi mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca. Redna ali izredna odpoved delovnega razmerja mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Redna ali izredna odpoved delovnega razmerja se vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca, lahko pa s priporočeno pošiljko s povratnico.
Ljublajana, 20.09.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net