Če pride do povečanega obsega dela in posledično do potrebe po več delovne sile, se lahko delodajalec znajde v dilemi, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pa naj se s kakšnim izvajalcem sklene zgolj pogodba o delu oziroma kakšna druga pogodba. Pogodba o delu (t.i. podjemna pogodba) je pogodba civilnega prava in je definirana v Obligacijskem zakoniku. Pogodba o delu je pravni posel, s katerim se prevzemnik posla (izvajalec) zavezuje opraviti določen posel kot sta izdelava ali popravilo stvari, telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.
Pogodbo o zaposlitvi ureja Zakon o delovnih razmerjih. Bistvene značilnosti pogodbe o zaposlitvi, s katero se sklene delovno razmerje, so odplačnost pogodbe, osebno opravljanje dela, dlje časa trajajoča delovna aktivnost, pri kateri rok za izpolnitev pogodbene obveznosti ni značilen element in da se med delavcem in delodajalcem vzpostavi vez podrejenosti. Ti elementi so bistveni pri presoji, ali bomo morali skleniti pogodbo o zaposlitvi ali se bo v določenih primerih (redkeje) lahko sklenila le pogodba o delu. Pogodba o delu se ne sme skleniti, če bi njeno izpolnjevanje pomenilo, da so prisotni elementi delovnega razmerja oziroma če so izpolnjeni predpisani pogoji za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Sklepanje pogodb civilnega prava v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih se obravnava tudi kot prekršek.
Prenehanje delovnega razmerja lahko nastopi iz več zakonsko utemeljenih razlogov. Prenehanje delovnega razmerja nastopi, ko pogodba o zaposliti preneha veljati: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena; s smrtjo delavca ali delodajalca; s sporazumom; po redni ali izredni odpovedi; s sodbo sodišča, po samem zakonu oziroma v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (77. člen). Prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, nastopi brez odpovednega roka s potekom časa. Sporazumno prenehanje delovnega razmerja temelji na doseženem sporazumu, sklenjenem v pisni obliki. Prenehanje delovnega razmerja nastopi po odpovedi s potekom odpovednega roka – t.i. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primerih, določenih v Zakonu o delovnih razmerjih, lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo brez odpovednega roka, t.i. izredna odpoved.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se lahko poda le, če obstajajo utemeljeni razlogi, ki onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca mora biti podana pisno, v njej pa mora biti obrazložen odpovedni razlog. Pravilno mora biti izpeljan celoten postopek za izdajo odpovedi. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se lahko poda iz: poslovnega razloga (ko delodajalec delavca ne potrebuje več zaradi organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov); razloga nesposobnosti (kadar delavec ne izpolnjuje pričakovanih rezultatov, ker dela ne opravlja strokovno, kvalitetno, pravočasno ali ne izpolnjuje več pogojev za delo) in krivdnega razloga (kadar delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja).
Ljubljana, 24.8.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net