Delovna razmerja predstavljajo enega najpomembnejših in najpogostejših pravnih razmerij, ki večini odraslih posameznikov predstavljajo vir prihodkov in s tem tudi vir preživetja. Gre za izjemno kompleksen institut, saj delovna razmerja predstavljajo zapleten in obsežen preplet obveznosti in pravic strank, tj. delavca in delodajalca. Zaradi pomembnosti tega pravnega razmerja za gospodarsko in socialno varnost ter za splošno družbeno ureditev je (za razliko od npr. obligacijskih razmerij, katerih vsebina je v pretežni meri prepuščena strankama posameznega razmerja) njegova vsebina v pretežni meri definirana že v zakonodaji.
Temeljni predpis, ki ureja delovna razmerja, je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Številna zavezujoča pravila so vsebovana tudi v sektorskih, panožnih, poklicnih in podjetniških kolektivnih pogodbah. Pravice in obveznosti uredita stranki konkretnega delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi, pri čemer morata spoštovati splošno vodilo, da morajo biti takšni dogovori za delavca enaki ali ugodnejši glede na zakonske določbe in določbe zavezujočih kolektivnih pogodb.
Delovna razmerja nastanejo s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, prenehajo pa na različne načine, določene v Zakonu o delovnih razmerjih. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je tako mogoče s potekom časa, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu ter v drugih primerih, ki jih določa zakon. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi praviloma povzroči tudi prenehanje delovnega razmerja, razen če stranki istočasno, ko nastopi prenehanje pogodbe o zaposlitvi, skleneta novo delovno razmerje. Delovna razmerja najpogosteje prenehajo z izdajo odpovedi, pri čemer je v tem okviru najpogostejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi se v osnovi deli na dve obliki in sicer na redno odpoved, ki jo izda delodajalec in na redno odpoved, ki jo izda delavec. Redna odpoved, ki jo izda delodajalec, je v zakonu podrobno opredeljena glede njene vsebine, posledic, postopka za izdajo in pogojev za izdajo. Po drugi strani je redna odpoved, ki jo izda delavec, bistveno bolj skopo opredeljena, saj delavec redno odpoved lahko izda brez kakršnih koli utemeljenih razlogov.
Delodajalec redno odpoved lahko izda le iz petih razlogov, ki jih ZDR-1 taksativno določa v prvem odstavku 89. člena ZDR-1, pri izdaji odpovedi pa mora slediti strogim in natančnim zakonskim pravilom. Če delodajalec odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne izda po teh pravilih oziroma je ne izda na podlagi utemeljenega razloga, je takšna odpoved nezakonita. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi nezakonite odpovedi se razveljavi, pod pogojem, da delavec nezakonitost odpovedi pravočasno izpodbija pred sodiščem in v takšnem sporu uspe.
Kadar je izdana redna odpoved, prenehanje pogodbe o zaposlitvi nastopi s potekom odpovednega roka, ki je odvisen od razloga, zaradi katerega je bila odpoved izdana in (pri nekaterih razlogih) od delovne dobe delavca pri delodajalcu.
Ljubljana, 4.3.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net