Pogodba o delu, ki se ji drugače reče tudi podjemna pogodba, je institut civilnega in ne delovnega prava, kar pomeni, da je pogodba o delu urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ) po pravilih civilnega prava. Pogodba o delu se sklepa med podjemnikom in naročnikom. Podjemnik se s pogodbo zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd. Pogodbo o delu lahko skleneta tudi delavec in delodajalec, ki že imata sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, če gre za opravo kakšnega dela izven rednih delovnih nalog.
Vendar pa se pogodba o delu med delavcem in delodajalcem ne sme skleniti, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
Pogodba o delu preneha veljati, ko je v pogodbi dogovorjen posel končan, oziroma ko preteče rok, določen v pogodbi. Podjemne pogodbe se ne more skleniti za nedoločen čas. Podjemna pogodba lahko preneha tudi po volji naročnika, vse dokler dogovorjeno delo ni končano, vendar mora naročnik podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta.
Naročnik lahko tudi odstopi od pogodbe, če se med izvrševanjem dela izkaže, da se podjemnik ne drži pogodbenih pogojev in ne dela kot bi moral in da bo izvršeno delo imelo napake, vendar mora podjemnika poprej opozoriti in določiti primeren rok, da svoje delo prilagodi pogodbenim obveznostim. V primeru prenehanja pogodbe o delu pa ne gre za enak pojem, kot je prekinitev delovnega razmerja oziroma odpoved delovnega razmerja. Prekinitev delovnega razmerja z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi sicer pomeni, da je enostransko in neodvisno od volje druge stranke povzročeno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, vendar ima prekinitev delovnega razmerja za delavca drugačne pravne učinke in predvideva različne formalne in postopkovne zahteve pred odpovedjo.
Prekinitev delovnega razmerja z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je lahko redna ali izredna.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni, da prekinitev delovnega razmerja nastopi po preteku odpovednega roka, pri izredni odpovedi pa velja, da pride do takojšnjega prenehanja delovnega razmerja (z vročitvijo). Pogodbo o zaposlitvi lahko odpovesta tako delavec kot delodajalec, pri čemer je redna odpoved s strani delavca lahko dana brez obrazložitve. Redna odpoved s strani delodajalca je možna le iz utemeljenega zakonskega razloga, delodajalec pa mora upoštevati določene postopkovne zahteve pred odpovedjo, ki se razlikujejo glede na razlog odpovedi. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je glede na določbe ZDR-1 tako možna iz krivdnega razloga, razloga nesposobnosti, poslovnega razloga ali zaradi nezmožnosti. Če je delavcu dana redna odpoved iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, mu je delodajalec dolžan izplačati odpravnino.
Ljubljana, 20.11.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net