Več oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni (zakonska definicija pojma skupna lastnina). Zakonska definicija pojma solastnina pa je naslednja: več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež).
V praksi je skupna lastnina zlasti premoženje zakoncev. Skupna lastnina se ob razvezi zakonske zveze ne deli avtomatično, temveč je za to treba poskrbeti dogovorno ali v ločenem sodnem postopku. Pri skupnem premoženju zakoncev pride do izraza vnaprejšnja nedoločenost deležev. Skupna lastnina je sicer v izvršilnih postopkih ovira upnikom, da bi posegli na skupno premoženje enega od zakoncev. Vendar že zakon sam predvideva možnost, da se skupna lastnina razdeli tudi na zahtevo upnika posameznega skupnega lastnika.
Solastnina nastane na različne zakonsko določene načine. Nastanek solastnine v praksi obravnavamo predvsem pri dedovanju, ko v primerih, kadar ni drugih dogovorov, postanejo dediči solastniki predmetov zapuščine v skladu z velikostjo svojih dednih deležev. Nastanek solastnine ni v objektivnem interesu dedičev, saj je solastnina v večini primerov neprimerna za normalno rabo stvari. Tako na primer stanovanje, ki ima 5 solastnikov, ne omogoča, da bi ga uporabljalo vseh 5, težave pa imajo navadno že pri dogovoru o plačevanju najemnine. Solastnina skoraj obvezno zahteva delitev ali na pogodbeni način (s pogodbo solastnikov o delitvi solastnine) ali pa v nepravdnem postopku za delitev solastnine, ki je sicer učinkovit, vendar v primerjavi s pogodbenim dražji. Nastanek solastnine je v zapuščinskih postopkih mogoče preprečiti zlasti s t.i. dednim dogovorom, kjer se dediči sporazumno dogovorijo o načinu dedovanja. Za doseganje dednega dogovora je potrebno soglasje dedičev.
Nastanek solastnine je lahko pogojen tudi z drugimi primeri, saj solastnina nastane v enakih primerih, kot lastnina. Za nastanek solastnine je v razmerju z lastnino specifično predvsem to, da zadeva več oseb. Zakon določa, da se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Pri nepremičninah so načini pridobitve lastninske pravice predvsem gradnja čez mejo nepremičnine, pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom, pridobitev lastninske pravice z dedovanjem in priposestvovanje. Pri priposestvovanju pa ne zadošča zgolj potek časa, temveč se zahteva tudi dobra vera pridobitelja. Kdor uporablja nekaj, za kar ve, da ni njegovo, ne pridobi lastninske pravice s priposestvovanjem.
Ljubljana, 26.2.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net