Izterjava dolgov je v podjetju pomembna predvsem zato, da se le-ta izognejo lastnim likvidnostim težavam, ki bi lahko poslabšala ali ogrozila njihovo poslovanje. Predvsem v primerih, ko je v interesu upnika (podjetja/prodajalca), da z dolžnikom (kupcem) ohrani dober poslovni odnos, se izterjava dolgov poskuša izpeljati izvensodno – pisni opomini, telefonski kontakti ter osebni obiski. Izvensodna izterjava dolgov je bolj fleksibilna, poteka hitreje od sodnih postopkov in je tudi cenejša. Poleg tega se lahko preko pisne in telefonske komunikacije ter osebnih obiskov pridobi veliko informacij o dolžniku, ki so koristne v primeru morebitnega sodnega postopka. Če izvensodna izterjava dolgov ni mogoča, se začne sodna izterjava dolgov.
Sodna izterjava oziroma sodni izvršilni postopek je predmet urejanja v Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Ta zakon določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršbo terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter službo izvršitelja. Izvršilni postopek je sodni postopek, v katerem je glavna odločba sklep o izvršbi, medtem ko sodišče odloča še o drugih postopkovnih vprašanjih in izdaja sklepe, ki uravnavajo potek izvršilnega postopka.
Izvršilni postopek predvideva subsidiarno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku, torej tudi temeljna načela pravdnega postopka, vendar z omejitvijo, da so prilagojena naravi izvršilnega postopka. Izvršilni postopek tako zajema naslednja načela: preiskovalno načelo, razpravno načelo, načelo oficialnosti, načelo kontradiktornosti, načelo formalne legalitete, načelo prioritete in sorazmernega poplačila upnikov, kritno načelo, načelo najnižje sprejemljive ponudbe, pravica navajanja novih dejstev in dokazov.
Zakon o izvršbi in zavarovanju je bil že nekajkrat spremenjen. Novela z dne 15.7.2014 je posegla zlasti na področje izvršbe na nepremičnine. Sodna izterjava sedaj tako omogoča prodajo zarubljene nepremičnine že na prvi javni dražbi po ceni 70% od ugotovljene vrednosti nepremičnine. Število javnih dražb se je zmanjšano s tri na dve javni dražbi. Če nepremičnina na drugi javni dražbi ni prodana niti za polovico ugotovljene vrednosti, sodišče izvršilni postopek na nepremičnino ustavi. Sodna izterjava na deležu posameznega solastnika se po novem v izvršilnem postopku lahko opravi tudi tako, da se proda celotna nepremičnina, če se preostali solastniki s tem strinjajo. Z novelo z dne 15.7.2014 se sodna izterjava usklajuje z omejitvami davčne izterjave.
Po novem se omejitve izvršbe nanašajo na vsa denarna sredstva oziroma dolžnikove prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Generalno je tudi veljalo (to je, če ni šlo za izterjavo priviligiranih terjatev kot je na primer preživnina), da mora dolžniku ostati znesek v znesku minimalne plače. Po noveli z dne 15.7.2014 je nastala dikcija, da mora dolžniku ostati znesek v višini 70% minimalne plače, ustrezno povečan, če mora koga preživljati. Le-ta se je z novelo, ki je začela veljati dne 4. avgusta 2015, spremenila na višino 76% minimalne plače.
Ljubljana, 21.9.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net