Sodne izvršbe – predlog za in postopek izvršbe

Sodne izvršbe – predlog za in postopek izvršbe

Kategorija :
Dolžniki, Izvršbe, Izvršilno pravo

Cilj sodne izvršbe je plačilo in izterjava odprtih, zapadlih terjatev po pravni poti. Sodne izvršbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju. Postopek izvršbe se začne/uvede na predlog upnika. Sodne izvršbe za poplačilo denarne terjatve se dovolijo in opravijo v obsegu, ki je potreben za njihovo poplačilo. Predlog za izvršbo se lahko poda na podlagi izvršilnega naslova ali na podlagi verodostojne listine. Izvršilni naslovi so: izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

 

Verodostojne listine so: fakturamenica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se lahko vloži samo na predpisanih obrazcih ali po elektronski poti in sicer na spletni strani portala e-sodstvo. Izključno krajevno pristojno za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je Okrajno sodišče v Ljubljani. Za vlaganje predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova ni zakonsko predpisanih obrazcev. Predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova je potrebno vložiti pri krajevno pristojnem sodišču; krajevna pristojnost je odvisna od sredstva izvršbe.

 

V sklepih o izvršbi, s katerimi se dovoli sodne izvršbe, mora biti navedeno: upnik in dolžnik, izvršilni naslov oziroma verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Sklepe o izvršbi, s katerimi se dovolijo sodne izvršbe, vroči sodišče upniku in dolžniku. Sklepe o izvršbi, s katerimi se zavrne predlog za izvršbo, pa samo upniku. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

 

Postopek izvršbe poteka po načelu proste izbire izvršilnih sredstev, ne glede na višino upnikove terjatve. Dolžnik ima pri tem možnost predlagati, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali da opravi izvršbo na drugi nepremičnini. Postopek izvršbe je načeloma hiter postopek. Postopek izvršbe, pri katerem je več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, predvideva poplačilo upnikov po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta.

 

Ljubljana, 24.8.2015, Odvetniška pisarna Mele

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.