O solastnini govorimo takrat, ko ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idelani delež). Postopek za delitev solastnine je določen v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ). SPZ v 1. odstavku 69. člena določa, da ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev solastnine, razen v neprimernem času, pri čemer iz določbe naslednjega odstavka navedenega člena izhaja, da je pravni posel, s katerim se solastnik za daljši čas odreka pravici do delitve stvari, ničen. Skladno s 70. členom SPZ je delitev solastnine mogoča na dva načina, in sicer sporazumno ali pa sodno. V kolikor se delitev solastnine opravi sporazumno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, imenujemo to sporazumna delitev solastnine, če pa se solastnina razdeli v sodnem postopku, je to sodna razdelitev solastnine oziroma (laično) pravna razdelitev solastnine.
Eden od možnih načinov delitve je sporazumna delitev solastnine, ki jo je mogoče doseči v primeru, če se vsi solastniki strinjajo z delitvijo in načinom delitve solastnine. Ko je sporazumna delitev solastnine mogoča, se sklene pogodba o razdelitvi solastnine, pri čemer se solastniki lahko povsem sami odločijo, kako bodo solastnino razdelili. Če sporazumna delitev solastnine ni možna, ker se solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti, zakon predvideva še sodno delitev solastnine oziroma laično rečeno pravna razdelitev solastnine. Če se delitev solastnine opravi po sodni poti, se doseže preko sodišča kot pravne institucije – od tod tudi izraz pravna razdelitev solastnine. Solastnina se pred sodiščem razdeli v nepravdnem postopku. Pravna razdelitev solastnine torej pomeni, da mora tisti, ki želi solastnino razdeliti, vložiti predlog za delitev solastnine pri pristojnem sodišču, ki odloči o načinu delitve tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina – tudi to je pravna razdelitev solastnine, vendar gre za t.i. civilno delitev solastnine. Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče, pri čemer pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomočno odločbo, druge solastnike pa mora izplačati v višini njihovih deležev najkasneje v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe skupaj z obrestmi. Do celotnega poplačila imajo drugi solastniki na stvari zakonito zastavno pravico.
Ljubljana, 5.6.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net