Zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze, za katero je v veljavi pogovorni izraz “ločitev zakonske zveze“. Ločitev zakonske zveze je lahko sporazumna (pogovorno „sporazumna ločitev“) ali na podlagi tožbe. Sporazumna ločitev je enostaven način prenehanje zakonske zveze. Sporazumna ločitev pomeni, da sta se zakonca sporazumela o vseh bistvenih vprašanjih njunega razmerja.
Sodišče torej razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji, stikih in preživljanju skupnih otrok in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum za delitev skupnega premoženja; sporazum o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in sporazum o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.
Preden sodišče dokončno izvede sporazumno ločitev, mora ugotoviti ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in staršema v skladu s koristjo otrok ter pridobiti o tem mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti pomen in posledice. Sporazumna ločitev se začne na predlog zakoncev. V predlogu ni potrebno navesti, kaj je razlog za ločitev zakonske zveze.
V kolikor se zakonca ne moreta sporazumeti, se ločitev zakonske zveze izvede na podlagi tožbe. V tem postopku sodišče, ki obravnava zahtevek za ločitev zakonske zveze, odloča o utemeljenosti razveznega razloga – o nevzdržnosti zakonske zveze (navadno ugotovi, da je razlog podan) ter o vprašanjih preživljanja, vzgoje in varstva ter stikih skupnih otrok. Pred odločitvijo, torej preden opravi ločitev zakonske zveze, mora sodišče pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče mora pri tem upoštevati korist otroka in tudi mnenje otroka, če ga je ta podal pod zakonskimi pogoji.
Delitev skupnega premoženja med zakoncema se opravi, če zakonska zveza preneha ali se razveljavi, vendar do tega ne pride samodejno. Delitev skupnega premoženja se lahko opravi sporazumno – zakonca se sporazumeta o višini deleža ali pa zakonca zahtevata, da sodišče določi ta delež. Sporazumna delitev skupnega premoženja med zakoncema v primeru sporazumne razveze mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Ker so stroški notarskih storitev vezani na vrednost premoženja, so lahko ti stroški dokaj visoki. Sporazumna ločitev je torej lahko draga, zlasti ob dejstvu, da ob razvezi delitev skupnega premoženja ni obvezna.
Ljubljana, 24.8.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje, pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net