Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika. Stečajni postopek ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIP). Stečajni postopek operativno vodi stečajni upravitelj, ki ga nadzoruje sodišče. Iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika se izoblikuje stečajna masa, iz katere se po pravilih in v vrstnem redu, kot ga določa zakonodaja, poplačajo upniki prezadolženega dolžnika.
Njegovo bistvo je enakopravno obravnavanje vseh upnikov. Stečajni postopki so: stečajni postopek nad pravno osebo, postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine. Za odločanje v stečajnem postopku je pristojno okrožno sodišče. O začetku stečajnega postopka odloči sodišče na predlog upravičenega predlagatelja. Če predloga za začetek stečajnega postopka ne vloži prezadolženi dolžnik sam, mora sodišče prejeti predlog vročiti dolžniku, ki lahko zoper njega ugovarja v roku 15 dni od prejema predloga. V kolikor dolžnik zoper vloženi predlog za začetek stečajnega postopka v predpisanem roku ne vloži ugovora, sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka, ki se objavi na spletni strani AJPES-a. V nasprotnem primeru pa mora sodišče razpisati narok za začetek stečajnega postopka.
V sklepu o začetku stečajnega postopka sodišče upnike pozove k prijavi terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic. Prijava terjatev v stečaj mora poleg podatkov o upniku, dolžniku in sodišču vsebovati tudi podatek o opravilni številki stečajnega postopka in jasno določen zahtevek za priznanje terjatve in morebitne ločitvene ter izločitvene pravice. Prijava terjatev v stečaj vsebuje podatke o višini glavnice in naslovu, ki predstavlja podlago zanjo (npr. računi, izpisi odprtih postavk, sodbe), prijavo morebitnih stroškov (npr. pravnomočno dosojeni stroški) ter obresti, ki so natekle do dneva začetka stečajnega postopka.
O priznanju vseh pravočasno prijavljenih terjatev in pravic se je dolžan stečajni upravitelj izjasniti v roku enega meseca v obliki osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki se objavi na spletnih straneh AJPES-a, in v katerem se stečajni upravitelj izjasni, ali se prijava terjatev v stečaj prizna ali prereka. Zoper slednjega lahko vsak upnik vloži ugovor. Po preverbi vseh vloženih ugovorov stečajni upravitelj izdela končni seznam preizkušenih terjatev. V kolikor prijava terjatev v stečaj oziroma ločitvene ali izločitvene pravice s sklepom o preizkusu terjatve ni priznana, lahko upnik v roku enega meseca od objave sklepa začne sodni spor za ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma pravice.
Pravno svetovanje v zvezi s stečajnim postopkom vam lahko nudi odvetniška družba. Odvetniška družba pojasni potek ter posledice stečajnega postopka in sestavi predloge, vloge, ugovore, itd. Potrebno je tudi poudariti, da ima odvetniška družba ustrezna strokovna znanja, da lahko uspešno pripravi zahtevane dokumente. Odvetniška družba lahko sestavi tudi prijave terjatev. Če v treh mesecih po objavi začetka stečajnega postopka upniki ne prijavijo svoje terjatve ali svoje ločitvene pravice (npr. hipoteke), jo avtomatično izgubijo.
Ljubljana, 15.04.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net