Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki odstopa od načela specialnosti, po katerem je lahko samo individualno določena samostojna stvar predmet stvarnih pravic. Po definiciji Stvarnopravnega zakonika je etažna lastnina lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.
V praksi se etažna lastnina praviloma pojavlja v večstanovanjskih ali poslovnih stavbah, v katerih je posameznik lastnik individualnega stanovanja ali poslovnega prostora ter solastnik skupnih delov stavbe (hodniki, dvigala, stopnišča, itd.). Etažna lastnina je zgodovinsko izjemno pomemben institut, saj je omogočila pravno ureditev razmerij, ko v isti stavbi prebiva ali opravlja dejavnost več posameznikov. Če etažna lastnina kot institut ne bi obstajala, bi posamezniki v takšnem primeru morali biti solastniki stavbe, kar pa bi odpiralo nevarnost za številne konflikte. Etažna lastnina omogoča, da je posameznik izključni lastnik individualnega stanovanja ali poslovnega prostora, s katerim lahko prosto razpolaga, ne pa zgolj lastnik idealnega deleža na celotni nepremičnini.
Za to, da etažna lastnina veljavno obstaja, mora biti obvezno izveden vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo kot pogoj za njen nastanek določa tudi 107. člen SPZ. Ker v skladu s to določbo etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča, se vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo lahko izvrši le na podlagi enega od teh pravnih naslovov. Postopek, po katerem se vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo tehnično izpelje, je predpisan v 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi.
V Sloveniji zakon o etažni lastnini, ki bi področje celovito urejal, ne obstaja. Temeljni zakon o etažni lastnini je Stvarnopravni zakonik, ki definira sam pojem etažna lastnina, način nastanka etažne lastnine, način razpolaganja z etažno lastnino, razmerja med etažnimi lastniki, omejitve etažne lastnine in prenehanje etažne lastnine. Kot specialni zakon o etažni lastnini je mogoče šteti tudi Stanovanjski zakon, ki podrobneje ureja pravna razmerja v večstanovanjskih stavbah in stanovanjsko-poslovnih stavbah, ne uporablja pa se za poslovne stavbe.
Pomemben zakon o etažni lastnini je tudi Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, oziroma ZVetL, na podlagi katerega je nastanek etažne lastnine in vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo izrazito olajšan, saj omogoča vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo na predlog zgolj enega pridobitelja posameznega dela stavbe in odpravlja potrebo, da bi za nastanek etažne lastnine in za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo morali sodelovati vsi solastniki večstanovanjske stavbe. Ta zakon o etažni lastnini je vzpostavitev etažne lastnine in vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo izrazito poenostavil, saj za nastanek etažne lastnine in za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo morebitna pasivnost posameznih solastnikov stavbe ni več ovira.
Ljubljana, 19.6.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje, pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net