Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je bil sprejet 5.3.2013, je del celovite reforme trga dela, katere namen je vzpostaviti primerno razmerje med ustrezno varnostjo delavcev in možnostjo učinkovitejšega prilagajanja razmeram na trgu dela. Zakon o delovnih razmerjih ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Zakon o delovnih razmerjih ureja delovna razmerja delavcev v zasebnem sektorju in tudi delovna razmerja delavcev v javnem sektorju, v kolikor ni za te s posebnim zakonom (Zakonom o javnih uslužbencih) drugače določeno.
Cilji zakona so vključevanje delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka delovnega procesa ter preprečevanje brezposelnosti, pri čemer se upošteva pravica delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu in varuje interese delavcev v delovnem razmerju. Zakon o delovnih razmerjih je splošen zakon in ureja minimum pravic delavcev. Poleg zakonske ureditve je treba upoštevati, da je za pravni položaj, pravice in obveznosti konkretnega delavca lahko določena ugodnejša ureditev v kolektivnih pogodbah, ki veljajo zanj, in v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je sklenil s svojim delodajalcem.
Pogodba o zaposlitvi je pravni akt, ki ga skleneta delavec in delodajalec in je opredeljena v drugem poglavju Zakona o delovnih razmerjih. Pogodba o zaposliti se sklene v pisni obliki. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati: podatke o pogodbenih strankah; datum nastopa dela; naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela; kraj opravljanja dela; čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi; določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom; določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času; določilo o znesku osnovne plače; določilo o drugih sestavinah plače; določilo o letnem dopustu; dolžino odpovednih rokov; navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca ter druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih.
Pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje lahko preneha iz več zakonsko utemeljenih razlogov (s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno; s smrtjo delavca ali delodajalca – fizična oseba; s sporazumom; z redno ali izredno odpovedjo; s sodbo sodišča; po samem zakonu in v drugih primerih, ki jih določa zakon).
Od razlogov za prenehanje delovnega razmerja je odvisno, kakšne pravice pripadajo delavcu. Tako npr. sporazumno prenehanje delovnega razmerja pomeni najboljšo rešitev tako za delavca kot za delodajalca, saj se oba strinjata s prenehanjem razmerja in ohranita pozitiven odnos. Vendar v tem primeru delavcu odpravnina ne pripada in tudi ni upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Do odpravnine in do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti je delavec upravičen, ko gre za prenehanje delovnega razmerja iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti; ko gre za prenehanje delovnega razmerja po izredni odpovedi s strani delavca in ko gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas (potek časa).
Ljubljana, 11.3.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net