Delno povračilo nadomestila plače v času epidemije – ZIUPPP

Žal ne. Ukrep je namenjen samo gospodarskim družbam, zadrugam in fizičnim osebam, ki zaposlujejo delavce. Torej če ste društvo ali zavod, ukrepi ne pridejo v poštev. Izjema je le povračilo nadomestila za delavce, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela. Ta ukrep lahko uveljavijo vsi delodajalci po zakonu o delovnih razmerjih (tudi zavodi, društva in druge organizacijske oblike).

Da, hkrati najmanj 30% zaposlenih oz. v primeru delodajalca z enim zaposlenim najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu.

Da. Če sindikata pri delodajalcu ni, se je treba posvetovati s svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Vendar zakon za opustitev te obveznosti ne predvideva sankcije.

Da. Dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po tem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu s tem zakonom ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna, se pravice ne da uveljaviti. Vendar lahko pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače uveljavlja delodajalec, ki iz objektivnega razloga na strani delavca presežka ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa ne more izravnati.

Da. Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 evrov ali več. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

– ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost;

– če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

Da. Potrebna bo le izjava, da zanje ne morete organizirati dela na domu.

Karantena se bo dokazovala z odločbo ministra, pristojnega za zdravje. Torej se vse drugo, kar bi lahko razumeli pod izrazom »karantena«, tu ne upošteva.

Za posameznega delavca največ tri mesece oz. za tiste delavce, ki jim je odrejena karantena, za celotno obdobje karantene.

Vloga se vloži pri ZRSZ elektronsko ali pisno v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje. Če je delavec na začasnem čakanju že od prej, pa v osmih dneh od uveljavitve ZIUPPP.

Vlogi se priloži opis poslovnega položaja, ki vsebuje poslovni razlog za čakanje, število delavcev za čakanje in oceno poslovodstva o možnosti ohranitve delovnih mest.

Vlogi se priloži tudi pisno izjavo, s katero se delodajalec zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju za najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja.

Delavcu se izda pisna napotitev na začasno čakanje na delo, ki vsebuje čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Da, vendar boste morali o tem skleniti z njim tudi pogodbo.

Država bo povrnila 40 % bruto nadomestila plače, kar pa je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Ta trenutno znaša 892,50 EUR bruto.

Nadomestilo za delavce v karanteni povrne država v celoti.

V obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače delodajalec:

– mora delavcem na začasnem čakanju na delo izplačevati nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja;

– ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov (pri tem so mišljeni vsi zaposleni delavci, ne le tisti, za katere se uveljavlja povračilo);

– ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Delovna mesta delavcev, ki so bili napoteni na začasno čakanje, mora delodajalec ohraniti še najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo (v skladu s pisno izjavo). Če ravna v nasprotju s tem, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

Prejeta sredstva boste morali vrniti v celoti in to ne le za tistega delavca, s katerim je kršitev povezana, marveč za vse delavce, torej kompletno vsa prejeta sredstva.

Če posameznega delavca pozovete, da se vrne na delo, ali ga na začasnem čakanju na delo nadomestite z drugim delavcem, pa o tem predhodno ne obvestite Zavoda, boste morali prejeta sredstva vrniti za delavca, v zvezi s katerim je bila ugotovljena nepravilnost.

Sredstva bo treba vrniti tudi v primeru likvidacije podjetja.

Poleg tega so za delodajalce predvidene globe od 3.000 do 20.000 EUR ter od 1.500 do 8.000 EUR za delodajalce, ki zaposlujejo 10 ali manj delavcev.

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače zaradi začasnega čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece.

Upravičenost do delnega povračila nadomestil plače pa lahko traja najdlje do 30. septembra 2020.

Objava se pričakuje v petek, 27.3.2020, veljati pa naj bi začel v soboto, 28.3.2020.

Ljubljana, 25.3.2020

ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.