Dne 22. aprila 2020 sta bila na spletni strani Državnega zbora objavljena predloga dveh zakonov za obvladovanje širitve Covid-19.
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE)
BESEDILO ČLENOV PREDLOGA:
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se določa ukrep zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic
epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19).
(2) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic COVID-19 za gospodarstvo in javne finance
spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1. Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (Uradni list RS, št. 56/08, 20/09 in 25/15 – ZBan-2; v
nadaljnjem besedilu: Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki);
2. Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12;v nadaljnjem besedilu: Zakon
o preprečevanju zamud pri plačilih);
3. Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08 in 8/10 – ZSKZ-B; v nadaljnjem besedilu: Zakon
o javnih skladih);
4. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št.
75/19; v nadaljnjem besedilu: Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in
2021).
(3) S tem zakonom se določa tudi začasni ukrep za omilitev posledic epidemije na področju Zakona o
stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v
nadaljnjem besedilu: Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti).
II. DEL
UKREP ZA ZAGOTOVITEV DODATNE LIKVIDNOSTI GOSPODARSTVU
2. člen
(namen ukrepa)
Namen ukrepa je zagotoviti potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu za omilitev posledic
COVID-19 in preprečiti hujšo gospodarsko škodo, in sicer z bančnimi krediti, zavarovanimi s
poroštvom Republike Slovenije, ki z namenom varovanja finančne stabilnosti zagotovi ustrezno
pokritje kreditnega tveganja bank.
3. člen
(predmet ukrepa)
Predmet ukrepa je interventni ukrep poroštva Republike Slovenije bankam ali hranilnicam, ki imajo
sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnicam bank države članice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji
in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravljajo bančne storitve na območju Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), za zadolževanje kreditojemalcev.
4. člen
(subjekti ukrepa)
(1) Za kreditojemalca iz prejšnjega člena se šteje vsaka pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost,
in ki se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst
pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26.
6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o
spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo,
pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in
večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj
oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov
(UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU) uvršča med
mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
kreditojemalec).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za kreditojemalca po tem zakonu ne šteje kreditna in druga
finančna institucija, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo, zavarovalništvo ter pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
5. člen
(pogoji v zvezi s kreditnimi pogodbami in kreditojemalci)
(1) Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu v primeru kreditnih pogodb, ki
izpolnjujejo naslednje pogoje:
a) sklenjene so po 12. marcu 2020 in najkasneje do 31. decembra 2020;
b) ročnost kredita ne presega petih let;
c) kredit je namenjen izključno financiranju osnovne dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju
novih ali dokončanju že začetih naložb (investicij), financiranju obratnega kapitala ali financiranju
poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 12. marca 2020 do
uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po tem zakonu;
d) kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.
(2) Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za izpolnitev
katerega skladno s tem zakonom odgovarja Republika Slovenija, znaša do 10 % prihodkov od prodaje
v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019.
(3) V primeru, da je kreditojemalcu odobren odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene kreditne
pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, se
v najvišji dovoljeni skupni znesek obveznosti posameznega kreditojemalca iz prejšnjega odstavka
všteva znesek njegovih odloženih obveznosti.
(4) Republika Slovenija prevzema poroštveno obveznost po tem zakonu za kreditojemalca v primeru:
a) da kreditojemalec 31. decembra 2019 ni štel za podjetje v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v
18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;
b) da se po 31. decembru 2019 kreditojemalec z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih
razlogov, povezanih s posledicami COVID-19 na območju Republike Slovenije;
c) da se kreditojemalec na dan 12. marca 2020 ne šteje za neplačnika skladno z določbami Uredbe
(EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za
kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št.
176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o
spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014
(UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU), pri čemer
kreditojemalec na dan 12. marca 2020 nima pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do
banke, kot so opredeljene v smernicah Evropskega bančnega organa;
d) da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi iz Seznama Evropske unije z
jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in nima lastnika iz takšne države;
e) da ima kreditojemalec na dan vložitve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih
prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v
skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in
drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh, in
f) da je kreditojemalec vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja
ukrepe za odpravo plačilne nediscipline.
(5) Kreditojemalec mora v vlogi za odobritev kredita za namene dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz
prejšnjega odstavka banki predložiti zadnje računovodske izkaze ter:
a) opis svojega poslovnega položaja zaradi posledic COVID-19 skupaj z navedbo:
– zneska skupnih prihodkov od prodaje kreditojemalca v letu 2019 ter
– zneska stroškov dela za leto 2019;
b) opredelitev višine in ročnosti zahtevanega kredita;
c) opredelitev namena kredita;
d) v primeru, da ima tudi kredit, ki je predmet odloga po zakonu, ki ureja interventni ukrep odloga
plačila obveznosti kreditojemalcev, podatek o višini obveznosti kreditojemalca iz naslova tega
kredita;
e) izjavo, da bo kredit namenjen financiranju skladno s prvim odstavkom tega člena;
6. člen
(omejitev trajanja in višina poroštva)
(1) Trajanje posameznega poroštva ne sme presegati ročnosti kredita, vključno z morebitnimi
naknadnimi podaljšanji, v zvezi s katerim je bilo dano.
(2) Višina poroštva za posamezen kredit znaša:
a) 70 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med
velika podjetja;
b) 80 % glavnice kredita, ki je bil dan podjetju, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med
mikro, majhna ali srednja podjetja.
(3) Zahteva za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije je upravičena le v primeru, da
banka in Republika Slovenija utrpita sorazmerne izgube pod enakimi pogoji.
(4) V primeru postopnega zmanjševanja obveznosti kreditojemalca, za izpolnitev katere odgovarja kot
porok Republika Slovenija, se sorazmerno zmanjšuje tudi obveznost Republike Slovenije kot poroka.
7. člen
(značilnosti poroštva Republike Slovenije)
(1) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz 4. člena
tega zakona, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, pri čemer Republika Slovenija poroštveno
obveznost izpolni skladno z 9. členom tega zakona.
(2) Skupni znesek glavnic kreditnih pogodb, sklenjenih v skladu s tem zakonom in za katere velja
poroštvo Republike Slovenije, ne presega 2 milijardi eurov.
(3) Poroštvo po tem zakonu je nepreklicno, brezpogojno in se unovči na prvi pisni poziv banke. Za
poroštvo iz tega člena veljajo omejitve iz tega zakona in točke 3.2 Sporočila Komisije Začasni okvir za
ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID- 19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3.
2020, vključno s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ki se podrobneje določijo z
uredbo iz 17. člena tega zakona.
(4) Republika Slovenija s tem zakonom pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d.,
Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v
zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje
regresnih terjatev, ter da po plačilu poroštva preveri izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, na podlagi
katerih je banka odobrila kredit. Posli unovčevanja poroštev predstavljajo zlasti prejem in pregled
zahtevkov bank za unovčitev poroštva za posamezno kreditno obveznost kreditojemalca, formalni
pregled zahtevka in preveritev izračuna zahtevka, končno potrditev zneska za izplačilo in
posredovanje zahtevka ministrstvu, pristojnemu za finance, v izplačilo poroštva.
(5) Provizija za poroštvo po tem zakonu se ne obračunava in ne plačuje.
8. člen
(jamstvena premija)
(1) Letna premija za poroštvo Republike Slovenije bremeni kreditojemalca in se določi na naslednji
način:
a) če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med mikro, mala in srednja podjetja:
– za prvo leto 25 bazičnih točk;
– za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk;
– za četrto in peto leto 100 bazičnih točk;
b) če se kreditojemalec skladno z Uredbo 651/2014/EU uvršča med velika podjetja:
– za prvo leto 50 bazičnih točk;
– za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk;
– za četrto in peto leto 200 bazičnih točk.
(2) Bazična točka iz prejšnjega odstavka pomeni 1/100 odstotne točke višine neodplačane glavnice
kredita v relevantnem trenutku.
9. člen
(prenos terjatev in način unovčevanja poroštva)
(1) Banka lahko pred nastopom dogodka neplačila po 178. členu Uredbe 575/2013/EU (v nadaljnjem
besedilu: dogodek neplačila), SID banki ponudi v odkup svojo terjatev do kreditojemalca v višini
neplačanega nominalnega zneska glavnice posameznega kredita, v delu, ki je zavarovan s poroštvom
Republike Slovenije. Če SID banka sprejme ponudbo iz prejšnjega stavka, obveznost izpolni z
izročitvijo obveznice SID banke.
(2) V primeru, ko je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila in kreditojemalec ni poravnal
dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije, se
poroštvena obveznost Republike Slovenije izpolni na naslednji način:
a) v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med mikro, majhna ali
srednja podjetja:
– z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali
– z izročitvijo obveznice Republike Slovenije;
b) v primeru kreditojemalcev, ki se skladno z Uredbo 651/2014/EU uvrščajo med velika podjetja:
– z izplačilom iz proračuna Republike Slovenije ali
– z izročitvijo obveznice SID banke.
(3) Pri izbiri načina izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije se upošteva srednjeročna
strategija upravljanja z javnim dolgom Republike Slovenije.
(4) SID banka izroči obveznice na podlagi tega člena v protivrednosti nominalne vrednosti glavnice
kredita, zmanjšani za morebitne že plačane obveznosti v skladu z določbami kreditne pogodbe, in
stroški po tarifi SID banke za obdelavo zahteve za odkup kredita. Z izročitvijo obveznice SID banke
nepreklicno in brezpogojno preidejo vse pravice, vključno z zavarovanji kredita in poroštvom
Republike Slovenije, iz banke na SID banko. SID banka v treh delovnih dneh od prevzema kredita o
tem obvesti kreditojemalca. Podrobnejši pogoji o odkupu kredita se določijo s pogodbo, ki jo skleneta
SID banka in banka.
(5) SID banka oziroma Republika Slovenija izdata obveznice na podlagi tega člena na podlagi mnenja
posebne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki SID banke ter ministrstva, pristojnega za finance.
(6) Obveznice, ki se po tem zakonu uporabijo za odkup terjatev ali izplačilo poroštva, se izdajo ob
upoštevanju pogojev Evropske centralne banke za financiranje finančnih institucij. V ta namen Vlada
Republike Slovenije po predhodnem mnenju Banke Slovenije izda uredbo, v kateri predpiše merila,
pogoje in kriterije, skladno s katerimi se obveznice, izdane na podlagi tega zakona, štejejo kot
sprejemljiv instrument, s katerim lahko banka zavaruje svojo obveznost do Evropske centralne banke.
10. člen
(vloga banke)
(1) Banka, ki na podlagi tega zakona odobri kredit, vlogo za kredit skupaj s kopijo kreditne pogodbe
posreduje SID banki.
(2) Banka SID banki na njeno zahtevo posreduje vso dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo
nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za izdajo poroštva po tem zakonu.
(3) Banka SID banki za primer unovčenja poroštva posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za
izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najkasneje v šestih mesecih od nastopa
dogodka neplačila in dejstva, da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe.
Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najkasneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne
zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek
neplačila in da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s
poroštvom Republike Slovenije.
(4) Banka obvesti kreditojemalca o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh po vložitvi.
11. člen
(evidenca in poziv SID banke za unovčenje poroštva)
(1) SID banka vodi evidenco vseh prejetih popolnih zahtevkov bank za unovčenje poroštva in spremlja
porabo poroštvene kvote iz tega zakona. O vsakem prejetem zahtevku banke nemudoma z
elektronskim sporočilom obvesti ministrstvo, pristojno za finance. Po prejemu formalno popolnega
zahtevka banke, le-tega SID banka skupaj s svojim pozivom za plačilo poroštva v izplačilo posreduje
ministrstvu, pristojnemu za finance.
(2) Poziv SID banke iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– polni naziv banke;
– polni naziv kreditojemalca;
– pozvani znesek unovčitve poroštva v skupni višini in z navedbo specifikacije zneska glede na
vrsto obveznosti;
– izjavo SID banke, da je pozvani znesek preverjen in skladen s kreditnimi in poroštvenimi
pogoji;
– datum roka plačila;
– transakcijski račun banke;
– številko sklica za plačilo.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, po prejemu popolnega zahtevka banke za unovčitev poroštva in
potrditve zneska za izplačilo poroštva s strani SID banke, v zakonitem roku izvrši plačilo potrjenega
zneska ali banki v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega zakona izroči v primeru mikro, majhnih ali
srednjih podjetij obveznice Republike Slovenije, v primeru velikih podjetij pa obveznice SID banke,
oboje v protivrednosti potrjenega zneska za izplačilo poroštva.
12. člen
(nadomestilo za izvajanje poslov v imenu in za račun Republike Slovenije)
SID banki pripada mesečno nadomestilo v višini, ki pokriva stroške izvajanja vseh poslov SID banke v
zvezi s poroštvi po tem zakonu in se podrobneje uredi v pogodbi med Republiko Slovenijo in SID
banko. Republika Slovenija plačuje nadomestilo najkasneje v roku desetih delovnih dni po preteku
meseca, ki sledi mesecu, za katerega je bilo obračunano nadomestilo.
13. člen
(izterjava in upravljanje terjatev iz kreditov)
(1) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih poroštev v imenu Republike Slovenije ter za
upravljanje prevzetih terjatev je odgovorna SID banka, izterjava in upravljanje pa se lahko izvaja preko
banke, ki je prejela poroštvo za unovčeno ali preneseno terjatev. Banka mora pri izterjavi terjatev iz
naslova unovčenih poroštev in upravljanju posameznih terjatev ravnati kot dober gospodar in
strokovnjak ter vsak izterjani znesek regresa ali prejetih plačil sorazmerno prevzetemu tveganju
prenakazati Republiki Sloveniji. SID banka spremlja in nadzoruje postopke izterjave in upravljanja teh
terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v
postopku izterjave ali upravljanja terjatve. SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega poroštva
neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična
od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.
(2) Če je nad kreditojemalcem uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek likvidacije, mora
banka obvestiti SID banko o vsaki terjatvi, ki jo prijavi v postopku, oziroma o začetku postopka
najpozneje 14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev. SID banka pošlje Državnemu odvetništvu,
najpozneje deset dni pred iztekom roka za prijavo terjatev oziroma potencialnih terjatev, popolno
dokumentacijo, ki izkazuje obstoj in višino terjatve oziroma potencialne terjatve Republike Slovenije.
14. člen
(omejitve kreditojemalcu)
Za kreditojemalca, ki mu je banka odobrila kredit, ki je deležen ukrepov po tem zakonu, velja za čas
od vložitve vloge za kredit do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved
izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakupa lastnih delnic ali
lastniških deležev ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb
ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom za primer odobrenega
poroštva vključi v kreditno pogodbo.
15. člen
(prenehanje poroštva)
(1) Poroštvo, izdano na podlagi tega zakona, preneha, če:
a) je bila kreditna pogodba sklenjena v nasprotju s pogoji iz tega zakona in so kršitve nastale na
strani banke,
b) če banka ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi navajal lažne podatke, ali
c) banka ne obvesti SID banke o začetku postopka insolventnosti kreditojemalca najpozneje 14 dni
pred iztekom roka za prijavo terjatev.
(2) V primeru že unovčenega poroštva mora banka vrniti vse zneske, ki so ji bili izplačani, z zakonitimi
zamudnimi obrestmi od dneva prejema plačila poroštva do dneva vračila.
(3) V primeru iz točke b) prvega odstavka tega člena banka do kreditojemalca vzpostavi regresni
zahtevek.
(4) Vse določbe glede prenehanja poroštva po tem členu veljajo tudi v primeru izročitve obveznic
Republike Slovenije in SID banke. Obveznost iz naslova obveznic ne preneha. Republiki Sloveniji in
SID banki je banka dolžna vrniti znesek enak obveznosti izdajatelja obveznice z zamudnimi obrestmi
od dneva izročitev obveznice.
16. člen
(položaj terjatev z naslova poroštva)
Regresne terjatve Republike Slovenije do kreditojemalcev iz naslova unovčenja poroštev in terjatve
bank iz naslova kreditnih obveznosti imajo v delu, v katerem predstavljajo nezavarovane terjatve kot
jih opredeljuje zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno
prenehanje, status prednostnih terjatev kot jih opredeljuje zakon, ki ureja finančno poslovanje,
postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
17. člen
(izdaja podzakonskega akta)
Podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega interventnega ukrepa, zlasti v zvezi z
omejitvami poroštva, načinom izpolnitve poroštvene obveznosti, unovčevanjem in izterjavo poroštva,
roki, dokumentacijo, poročanjem, obsegom in načinom izvajanja pooblastila SID banki se lahko
določijo z uredbo, ki jo izda Vlada Republike Slovenije.
III. DEL
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. ZAKON O SLOVENSKI IZVOZNI IN RAZVOJNI BANKI
18. člen
V Zakonu o Slovenski izvozni in razvojni banki se v 11. členu v napovednem stavku prvega odstavka
za besedilom »ugotovljene tržne vrzeli« dodata vejica in besedilo »med katere sodijo tudi ciklične
vrzeli«.
19. člen
V 18. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Član uprave SID banke mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, ki ureja bančništvo.«.
20. člen
V 18. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Člane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije, in sicer šest na predlog
ministra, pristojnega za finance, in enega na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo.«.
2. ZAKON O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH
21. člen
V Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih se v 26. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Upravljavec zagotavlja obvezni večstranski pobot skladno z urnikom večstranskega pobota, ki ga
sprejme direktor AJPES, vendar najmanj enkrat mesečno.«.
3. ZAKON O JAVNIH SKLADIH
22. člen
V Zakonu o javnih skladih se v 22. členu drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(2) Če direktor umre, odstopi, postane poslovno nesposoben, je razrešen iz krivdnih razlogov ali mu
poteče mandat, opravlja njegovo funkcijo do imenovanja novega direktorja predsednik nadzornega
sveta ali član nadzornega sveta, ki ga za to pooblasti ustanovitelj, vendar največ za 12 mesecev. V
času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu.«.
4. ZAKON O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2020 IN 2021
23. člen
V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 se v 2. členu v drugem
odstavku za 31. točko doda nova 32. točka, ki se glasi:
»32. »postavke COVID-19« so tiste postavke, razvrščene v podprogram 230401 – Sredstva za
financiranje epidemije COVID-19, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh
stroškov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni SARS CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: postavke
COVID-19).«.
24. člen
V 22. členu se v 1. točki besedilo »2018 in 2019« nadomesti z besedilom »2020 in 2021«, v 2. točki pa
se besedilo »za leto 2018 in za leto 2019« nadomesti z besedilom »za leto 2020 in za leto 2021«.
25. člen
V 24. členu se v tretjem odstavku za besedilom »podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU«
dodata vejica in besedilo »s, na in med postavkami COVID-19«.
26. člen
V 25. členu se v tretjem odstavku za besedilom »podprogramu 030104 – Predsedovanje Svetu EU«
dodata vejica in besedilo »s, na in med postavkami COVID-19«.
27. člen
V 28. členu se v drugem odstavku za 5. točko doda nova 5.a točka, ki se glasi:
»5.a na, s in med postavkami COVID-19 v podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje epidemije
COVID-19;«.
28. člen
V 44. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF lahko upravljavec sredstev sistema EZR države daje
dolgoročna posojila za obdobje do treh let, za namen izvajanja projektov financiranih iz sredstev
Evropske unije.«.
29. člen
V 48. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Poleg zadolževanja za namene prvega odstavka tega člena se lahko država v letu 2020 dodatno
zadolži za namen financiranja omilitve posledic epidemije COVID-19. Največji obseg dodatne
zadolžitve za ta namen ne sme presegati razlike med izdatki, ki so bili načrtovani v sprejetem
proračunu države, in najvišjim obsegom izdatkov za državni proračun, ki ga je državni zbor določil s
sprejemom spremembe okvira za državni proračun za leto 2020 v skladu s prvim odstavkom 13. člena
ZFisP.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
30. člen
Za 48. členom se doda nov 48.a člen, ki se glasi:
»48.a člen
(prerazporeditev pravic porabe na postavko COVID 19)
Ministrstvo pravice porabe iz dodatne zadolžitve po šestem odstavku prejšnjega člena samostojno
prerazporedi na postavko COVID 19, v okviru podprograma 230401 – Sredstva za financiranje
epidemije COVID-19.«.
31. člen
V 50. členu se v prvem odstavku znesek »800.000.000 eurov« nadomesti z zneskom »2.800.000.000
eurov«.
32. člen
V 54. členu se v drugem odstavku v prvi alineji znesek »589,11 eura« nadomesti z zneskom »623,96
eura«.
33. člen
Za 67. členom se dodajo novi 67.a, 67. b in 67.c člen, ki se glasijo:
»67.a člen
(izkazovanje izdatkov v proračunu države za epidemijo)
(1) Zaradi epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija) se v proračunu zagotavljajo
sredstva za financiranje ukrepov sprejetih za omilitev posledic epidemije.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka se v politiki 23 – Intervencijski programi in obveznosti, izkazuje
glavni program 2304 – Sredstva za financiranje epidemij, znotraj navedenega glavnega programa pa
podprogram 230401 – Sredstva za financiranje epidemije COVID-19.
(3) Sredstva za financiranje epidemije se na podprogramu 230401 – Sredstva za financiranje
epidemije COVID-19 uporabljajo izključno za namene povezane z epidemijo.
67.b člen
(odpiranje novih postavk COVID-19)
Ne glede na prvi odstavek 10. člena tega zakona ministrstvo, na