Ustavno sodišče je razveljavilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki urejajo poseben postopek izvršbe na menico (šesti odstavek 45. člena, četrti odstavek 46. člena, tretji odstavek 138. člena ter drugi odstavek 150. člena). Kot je povzelo Ustavno sodišče, je bistvo razveljavljenih določb v tem, da se upnik v gospodarski zadevi lahko na podlagi menice, ki jo priloži predlogu za izvršbo, poplača iz dolžnikovega premoženja pri organizaciji za plačilni promet, česar dolžnik ne bi mogel preprečiti ne glede na razloge, ki bi jih uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Ustavno sodišče je ocenilo, da ureditev, po kateri se izvršba na menico, ko torej ne gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in ko terjatev še ni z gotovostjo izkazana, dovoli, še preden je dolžnik imel možnost, da uveljavi morebitne ugovore, ki jih je mogoče uveljavljati tudi pri izvršbi na podlagi menice, ni skladna s pravico do izjavljanja po 22. členu Ustave Republike Slovenije in pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije. Ustavno sodišče je zato navedene določbe razveljavilo. Ustavno sodišče s tem ni spreminjalo pravil, ki na splošno veljajo za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Ustavno sodišče je poudarilo, da zakonodajalec sicer lahko na drugačen način, kot to velja za siceršnji izvršilni postopek, uredi posebne, pospešene postopke za uveljavitev meničnih obveznosti, kjer je praviloma izkazana visoka stopnja verjetnosti obstoja terjatve. Vendar tega ne sme storiti na način, ki domnevnemu meničnemu zavezancu odvzema kakršno koli možnost učinkovitega sodelovanja v postopku.
Celotno odločbo Ustavnega sodišča si lahko preberete tukaj.