Predsednice in predsedniki slovenskih sodišč so na posvetu v Ljubljani dne 5.5.2014 sprejeli skupno izjavo, v kateri so odločno zavrnili očitke o kakršnikoli politični motiviranosti svojega delovanja ter podprli pravico in dolžnost vsakega sodnika, da odloča neodvisno, skladno z Ustavo in zakonom ter po lastni vesti. V izjavi so med drugim zapisali, da se delovanje slovenskih sodišč in sodstva kot celote v zadnjih letih občutno izboljšuje, kar ugotavljata tako domača kot tudi tuja strokovna javnost. V zvezi z nizko stopnjo zaupanja, ki ga sodstvo uživa v javnosti, je v izjavi izpostavljeno, da se ob tem ne more spregledati dejstva, da je sodstvo najvišjo stopnjo zaupanja uživalo okoli leta 2000, kar je obdobje, v katerem je nastalo največ sodnih zaostankov, zastaralo največ zadev, sodni postopki so bili najdaljši, delovanje sodnega sistema pa najslabše. Sodstvo sistematično dela na notranjih dejavnikih, povprečni časi odločanja, ki so vplivali tudi na nastanek zaostankov v preteklosti in na odnos političnih vej do sodstva, pa so v zadnjih letih najkrajši v zgodovini ter se še skrajšujejo.
V zvezi z nedavnimi dogodki, ki so v javnosti povzročili intenzivnejše kritike o politični motiviranosti sodstva, je v izjavi zapisano, da zlasti v primerih, kjer so udeležene družbeno vplivne osebe, pogosto prihaja do neodmerjenih reakcij, ki merijo na izpodbijanje verodostojnosti tako posamezne odločitve kot tudi sodstva kot celote. Z vidika osebne prizadetosti obravnavanega ali obsojenega posameznika so takšne izjave morda lahko razumljive. Pomembno težo pa jim daje družbeno politična vloga posameznika v družbi in odmev takšnih besed na najširši ravni. Po oceni predsednikov sodišč ravno takšni odzivi uživajo visoko pozornost javnosti ter pomembno vplivajo na splošno zaupanje, kot tudi ravnanje drugih posameznikov v njihovih sodnih postopkih, ne glede na siceršnje splošno delovanje sodišč. Na najširši ravni lahko vodijo tudi do nadaljnjih slabo premišljenih zakonskih in sistemskih rešitev, ki bi zaradi zasledovanja partikularnih interesov utegnile v prihodnosti ponovno negativno vplivati na delovanje sodnega sistema in posledično pravne države kot celote.V izjavi je poudarjeno, da se sodstvo ne more in se ne bo spuščalo na raven političnega diskurza. Merilo kakovosti odločitve v konkretni zadevi ne sme biti zadovoljstvo posameznika z njenim izidom. Pravilnost in zakonitost vsake posamezne sodne odločbe je mogoče preizkusiti le v postopku s pravnimi sredstvi, saj jih sodstvo ne more niti komentirati niti obravnavati izven zakonsko določenega postopka.
Celotno izjavo si lahko preberete tukaj.