SPREJET INTERVENTNI ZAKON, t. i. “Mega-korona-paket”

admin

SPREJET INTERVENTNI ZAKON

ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO

2. aprila 2020 – posodobljeno

(vsebuje spremembe glede na prvotni Predlog z dne 29.3.2020, gl. poudarjeno in prečrtano)

sprejet ZIUZEOP – vprašanja in odgovori za delodajalce

1. Kaj prinaša ta zakon podjetjem?

Najpomembnejša sta dva ukrepa: polno povračilo nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov.

2. Katerim delodajalcem sta ukrepa namenjena?

Ukrepa sta namenjena vsem delodajalcem. Izjema so nekateri proračunski uporabniki in finančna ali zavarovalniška dejavnost.

3. Kaj je kriterij za upravičenost do teh oblik pomoči?

Do povračila nadomestil plače so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:

– vsaj 25% zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali

– vsaj 50% zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Za oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in za krizni dodatek tega kriterija ni potrebno izpolnjevati.

Če ste uveljavili ukrepa, pa je od uveljavitve tega zakona dalje prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020, boste morali vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

4. Ali moramo za povračilo nadomestil izpolnjevati kakšne kriterije glede solidnosti poslovanja?

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

– ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost; V zakonodajnem postopku je bilo prečrtano besedilo izločeno iz predloga.

– če je nad njim uveden postopek stečaja.

5. Kako je z delavci, ki ne delajo zaradi višje sile?

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec, ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

6. Kako visoko je lahko nadomestilo?

Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji. V zakonodajnem postopku je bilo prečrtano besedilo izločeno iz predloga.

7. Kakšen znesek bo povrnila država?

Izplačano nadomestilo plače se s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunan na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

Poleg tega so delodajalci za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja, vendar največ od nadomestila do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec.

Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija.

Prispevke delodajalca in zavarovanca bo torej v celoti krila Republika Slovenija. S tem bodo delodajalci, vključeni v ukrep, v celoti razbremenjeni stroškov izplačevanja nadomestil plače.

Izjemi veljata za neposredne in posredne uporabnike državnega proračuna, katerih dejavnost se v celoti financira iz državnega proračuna, ter delodajalce, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna preko posebnih programov.

8. Kako uveljavimo ukrep?

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.

9. Kaj se zgodi z vlogo, ki smo jo vložili po ZIUPPP?

Zavod RS za zaposlovanje v obdobju trajanja začasnih ukrepov iz ZIUZEOP vse vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo obravnava v skladu z določbami ZIUZEOP. Izjema velja tudi za vloge za uveljavitev pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, vložene pri Zavodu RS za zaposlovanje v obdobju od vključno 28. marca 2020 do uveljavitve ZIUZEOP.

Poleg tega ZIUZEOP določa, da se določbe ZIUPPP, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ne uporabljajo za čas trajanja začasnih ukrepov iz ZIUZEOP.

10. Kaj priložimo k vlogi?

Vlogi je treba priložiti:

Za delavca na začasnem čakanju na delo:

– dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela:

– izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

11. Kako ravnamo, če smo delavce poslali na čakanje na delo že pred uveljavitvijo zakona?

Pravico do povračila nadomestila plače lahko uveljavi tudi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 1. aprila 2020 13. marca 2020, če vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

12. Kako hitro bo odločeno o naši vlogi?

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem dni s sklepom.

13. Kako hitro bomo prejeli povračilo?

Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu. Torej računajte na mesec dni zamika.

14. Kakšne so naše siceršnje obveznosti?

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače:

– mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače,

– ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

– mora delodajalec predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, če delavca pozove, da se vrne na delo,

– mora delodajalec z dnem prenehanja odsotnosti obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile.

15. Kakšne so sankcije za kršitev obveznosti?

Če delodajalec ravna v nasprotju z naštetimi obveznostmi, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

16. Kaj nam pripada za delavce, ki delajo oz. niso na čakanju na delo?

Za delavce, ki niso na čakanju, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

17. Ali delavcem pripada tudi dodatek?

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplača delodajalec mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Neto strošek je breme delodajalca.

Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti niso upravičeni do teh ukrepov.

<povezava na polno besedilo zakona>

ODVETNIŠKA PISARNA MELE D.O.O.