Dne 17.4.2014 bo pričela veljati novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), s katero sta bili v naš pravni red prenešeni dve direktivi Evropske skupnosti. Omenjena novela širi krog zavezancev po ZDIJZ, hkrati pa naj bi povečevala tudi nadzor javnosti nad njihovim delovanjem in posledično transparentnost poslovanja.
Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, torej dokument, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava pa informacije javnega značaja predstavljajo:
– informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;
– informacije o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.
Do uveljavitve novele so bili v skladu s 1. členom ZDIJZ zavezanci za dostop do informacij javnega značaja le državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, po uveljavitvi novele pa bodo zavezanci, ki jih določa novi 1.a člen tudi gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava.
Novela je v 4.a členu odpravila tudi večkrat izpostavljeno dilemo, kaj vse pojem informacij javnega značaja sploh zajema. Navedeni člen določa, da informacije javnega značaja predstavljajo:
– informacije v zvezi s sklenjenimi pravnimi posli, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;
– informacije v zvezi s članstvom, prejemki in bonitetami ter kadrovanjem članov poslovodnih organov, organov upravljanja, nadzornih organov in drugih zastopnikov poslovodnega subjekta.
V skladu s 6.a členom so absolutno javni (kar pomeni, da ne bodo mogli predstavljati poslovne skrivnosti) naslednji osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih:
– podatek o vrsti posla,
– podatek o pogodbenem partnerju,
– pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
– terminski plan posla in
– enaki podatki iz aneksa k pogodbi.
Zahtevam za dostop do informacij se lahko ugodi, delno ugodi ali ne ugodi. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis, po novem pa lahko organ prosilcu dostop do zahtevane informacije izjemoma zavrne, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
V primeru ugoditve zahtevi bo pooblaščena oseba navedeno evidentirala na običajen način, v primeru zavrnitve zahteve, pa mora poslovni subjekt to storiti s pisnim odgovorom prosilcu, ki šteje kot zavrnilna odločba, zoper katero ima prosilec pravico do pritožbe.
Novela ZDIJZ si lahko v celoti pogledate na spletni strani Uradnega lista RS.