Kategorija: Civilno pravo

Dedovanje po oporoki, nujni delež in dedni redi

Kategorija :
Dedno pravo

Dedovanje po oporoki je vrsta dedovanja, ki nastopi v primeru, če zapustnik za časa življenja napravi oporoko. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju tudi ZD) določa, da jo lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oporoka je enostranska, strogo osebno dana izjava volje, s katero oporočitelj razpolaga s svojim […]

Pravna razdelitev solastnine

Kategorija :
Civilno pravo, Solastnina, Stvarno pravo

Skupna lastnina je oblika lastninske pravice in pomeni, da ima lahko na nerazdeljeni stvari lastninsko pravico več oseb, ki predstavljajo skupne lastnike. Za razliko od solastnine, kjer je delež vsakega izmed lastnikov določen v sorazmerju s celoto, skupna lastnina nima vnaprej določenih deležev, so pa določljivi.

Razveza zakonske zveze – Postopek

Kategorija :
Družinsko pravo

Kadar zakonska zveza za enega ali oba zakonca postane nevzdržna, se zakonca odločita za razvezo zakonske zveze. Razveza zakonske zveze (oz. postopek za ločitev, kot se v praksi pogosto uporablja) je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), pri čemer je razveza zakonske zveze mogoča na podlagi sporazuma ali z vložitvijo tožbe.

Razveza zakonske zveze

Kategorija :
Izvršbe

Ločitev zakonske zveze ali tudi samo ločitev je laičen izraz (napačen), ki pa je v praksi zakoreninjen. Pravilen izraz je razveza zakonske zveze. Ta je lahko sporazumna – na predlog, lahko pa je vložena tudi tožba za razvezo in delitev premoženja, tožba za preživnino ter skrbništvo.

Dedno pravo, dedovanje po oporoki in zapuščinska razprava

Kategorija :
Dedno pravo

Dedno pravo je klasična veja prava; stara približno toliko, kot organizirana družba. Njen predmet je bil in je še življenjskega pomena – prehod najpomembnejših stvari za življenje (takrat polja, živina, nakit) na potomce.

Pravica do dopusta, starševski dopust in porodniški dopust

Pravica do dopusta po ZDR-1 pripada delavcu s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta; če ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1). Pravica do dopusta v minimalnem obsegu je določena v ZDR-1 v 159. členu.

Poškodba pri delu, višina odškodnine poškodbe in odgovornost delodajalca

Kategorija :
Delovno pravo, Inšpekcijski postopki, Obligacijsko pravo, Odškodnine

Če se delavcu zgodi telesna poškodba pri delu, je pod določenimi pogoji upravičen do denarne odškodnine za nastalo škodo. Odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu ali v zvezi z delom je določena v 179. členu Zakona o delovnih razmerjih.