Dedovanje po oporoki je vrsta dedovanja, ki nastopi v primeru, če zapustnik za časa življenja napravi oporoko. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju tudi ZD) določa, da jo lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oporoka je enostranska, strogo osebno dana izjava volje, s katero oporočitelj razpolaga s svojim […]
Skupna lastnina je oblika lastninske pravice in pomeni, da ima lahko na nerazdeljeni stvari lastninsko pravico več oseb, ki predstavljajo skupne lastnike. Za razliko od solastnine, kjer je delež vsakega izmed lastnikov določen v sorazmerju s celoto, skupna lastnina nima vnaprej določenih deležev, so pa določljivi.
Kadar zakonska zveza za enega ali oba zakonca postane nevzdržna, se zakonca odločita za razvezo zakonske zveze. Razveza zakonske zveze (oz. postopek za ločitev, kot se v praksi pogosto uporablja) je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), pri čemer je razveza zakonske zveze mogoča na podlagi sporazuma ali z vložitvijo tožbe.
Ločitev zakonske zveze ali tudi samo ločitev je laičen izraz (napačen), ki pa je v praksi zakoreninjen. Pravilen izraz je razveza zakonske zveze. Ta je lahko sporazumna – na predlog, lahko pa je vložena tudi tožba za razvezo in delitev premoženja, tožba za preživnino ter skrbništvo.
Dedovanje po starših oz. dedovanje potomcev, dedovanje brez potomcev in dedovanje izvenzakonskega partnerja ureja Zakon o dedovanju.
Dedno pravo je klasična veja prava; stara približno toliko, kot organizirana družba. Njen predmet je bil in je še življenjskega pomena – prehod najpomembnejših stvari za življenje (takrat polja, živina, nakit) na potomce.
Pravica do dopusta po ZDR-1 pripada delavcu s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta; če ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1). Pravica do dopusta v minimalnem obsegu je določena v ZDR-1 v 159. členu.
Če se delavcu zgodi telesna poškodba pri delu, je pod določenimi pogoji upravičen do denarne odškodnine za nastalo škodo. Odgovornost delodajalca za poškodbe pri delu ali v zvezi z delom je določena v 179. členu Zakona o delovnih razmerjih.
Kdaj vam pripada odškodnina za poškodbe? Najpogostejše odškodnine za poškodbe se izplačujejo tedaj, kadar nastane poškodba v prometni nesreči ali poškodba pri delu.
Oporoka (testament) je enostranska, preklicna, v predpisani obliki in strogo osebno dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.