Kategorija: Dedno pravo

Dedovanje po oporoki, nujni delež in dedni redi

Dedovanje po oporoki je vrsta dedovanja, ki nastopi v primeru, če zapustnik za časa življenja napravi oporoko. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju tudi ZD) določa, da jo lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oporoka je enostranska, strogo osebno dana izjava volje, s katero oporočitelj razpolaga s svojim […]

Oporoka – pisanje oporoke, dedovanje brez oporoke

Kategorija :
Civilno pravo, Dedno pravo

Veljavno oporoko se lahko sestavi le v eni izmed oblik, določenih z zakonom in pod pogoji, ki so zakonsko določeni. Za pisanje oporoke tako obstajajo določbe v zakonu, ki se jih mora strogo upoštevati.

Odškodninsko, civilno in obligacijsko pravo

Kategorija :
Delovno pravo, Gospodarsko pravo, Obligacijsko pravo, Odškodnine, Pogodbe

Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki. Država v pravnih razmerjih civilnega prava običajno ni privilegirano udeležena (kot je v javnem pravu).

Stvarno, dedno in družinsko pravo

Kategorija :
Stvarno pravo

Dedno pravo, stvarno pravo in družinsko pravo so panoge civilnega prava. Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike – dediče in volilojemnike.

Tožbe

Kategorija :
Delovno pravo, Družinsko pravo, Obligacijsko pravo, Odškodnine, Ostalo, Posest, Stvarno pravo

Izraz civilna tožba pogosto uporabljajo policisti, kadar prijavitelju pojasnjujejo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti. Civilna tožba tukaj pomeni, da se policija ne bo ukvarjala z zadevo in da je potrebna pobuda stranke same.

Zapuščina – kdaj se opravi zapuščinska obravnava

Zapuščinski postopek ureja Zakon o dedovanju. Zapuščinski postopek je poseben sodni postopek, v katerem sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kakšna je zapuščina in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. 

Civilno pravo in etažna lastnina

Kategorija :
Družinsko pravo, Gospodarsko pravo, Ostalo

Za civilno pravo je značilna avtonomija volje. Avtonomija volje je omejena s kogentnimi predpisi javnega prava, ki določajo okvir svobodnega delovanja strank v civilnopravnih razmerjih.