Rok za izplačilo odpravnine je določen v 108. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Ta člen ureja delavčevo pravico do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, osnovo za izračun odpravnine in minimalno višino odpravnine. Rok za izplačilo je določen v zadnjem odstavku 108. člena ZDR-1. […]
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je lahko podana le, če obstajajo utemeljeni razlogi za odpoved. Razlogi, ki jih Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju tudi ZDR-1) določa kot utemeljene, so našteti v 89. členu. Odpoved delovnega razmerja je pogovorni izraz (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi). Delodajalec lahko delavcu redno odpove delovno razmerje le, […]
Odpravnina naj bi odpuščenemu delavcu zagotavljala določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in hkrati predstavljala odmeno za dotedanje delo pri delodajalcu. Iz vsebine pravice do odpravnine in dejstva, da je zakonodajalec odpravnino predpisal kot dolžnost delodajalca, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo to v nasprotju z namenom in […]
Rok za izplačilo odpravnine je določen v 108. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Ta člen ureja delavčevo pravico do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, osnovo za izračun odpravnine in minimalno višino odpravnine. Rok za izplačilo je določen v zadnjem odstavku 108. člena ZDR-1. […]
Odpravnina za določen čas (izraz je za namen članka poenostavljen, saj Zakon o delovnih razmerjih takega izraza ne uporablja) je urejena v 79. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki natančneje določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delavec je upravičen do odpravnine za določen čas, če mu pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez […]
Delovna razmerja predstavljajo enega najpomembnejših in najpogostejših pravnih razmerij, ki večini odraslih posameznikov predstavljajo vir prihodkov in s tem tudi vir preživetja.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 1. členu določa obseg veljavnosti zakona, kot tudi seznam evropskih predpisov ki so z Zakonom o delovnih razmerjih povzeti v naš pravni red.
Zakon o delovnih razmerjih ureja vsa splošna področja glede delovnih razmerij. Ta se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot krovni zakon ureja vsa delovna razmerja v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali se sklepajo v zasebnem ali javnem sektorju.
Delovna razmerja se praviloma vzpostavijo s sklenitvijo pisne pogodb o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Za delovna razmerja se štejejo tudi pravna razmerja, ko med pogodbenima strankama ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi, če v njih obstajajo elementi delovnega razmerja, določeni v Zakonu o delovnih razmerjih.