Kadar zakonska zveza za enega ali oba zakonca postane nevzdržna, se zakonca odločita za razvezo zakonske zveze. Razveza zakonske zveze (oz. postopek za ločitev, kot se v praksi pogosto uporablja) je urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), pri čemer je razveza zakonske zveze mogoča na podlagi sporazuma ali z vložitvijo tožbe.
Ločitev zakonske zveze ali tudi samo ločitev je laičen izraz (napačen), ki pa je v praksi zakoreninjen. Pravilen izraz je razveza zakonske zveze. Ta je lahko sporazumna – na predlog, lahko pa je vložena tudi tožba za razvezo in delitev premoženja, tožba za preživnino ter skrbništvo.
Dedovanje po starših oz. dedovanje potomcev, dedovanje brez potomcev in dedovanje izvenzakonskega partnerja ureja Zakon o dedovanju.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) v 3. členu opredeljuje nasilje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oz. zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oz. povzročitelja nasilja.
Slovenski pravni sistem v okviru zagotavljanja posameznikove socialne varnosti določa več primerov, ko je oseba zaradi sorodstvenega oziroma družinskega razmerja dolžna preživljati drugo osebo, oziroma je drugi osebi zagotovljena pravica do preživljanja, ker se ni zmožna preživljati sama.
Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki. Država v pravnih razmerjih civilnega prava običajno ni privilegirano udeležena (kot je v javnem pravu).
Dedno pravo, stvarno pravo in družinsko pravo so panoge civilnega prava. Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike – dediče in volilojemnike.
Izraz civilna tožba pogosto uporabljajo policisti, kadar prijavitelju pojasnjujejo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti. Civilna tožba tukaj pomeni, da se policija ne bo ukvarjala z zadevo in da je potrebna pobuda stranke same.
Za civilno pravo je značilna avtonomija volje. Avtonomija volje je omejena s kogentnimi predpisi javnega prava, ki določajo okvir svobodnega delovanja strank v civilnopravnih razmerjih.
Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki. Civilno pravo ureja razmerja med posamezniki, kjer nobena od strank nima oblastnega položaja (vendar gre večinoma samo za formalno prirejenost – en posameznik je ponavadi gospodarsko močnejši od drugega).