Vprašanja in odgovori za delavce glede interventnih ukrepov
- Delodajalec mi je odredil delo od doma. Ali sem upravičena do povračila stroškov prehrane in prevoza?
Zakon o delovnih razmerjih v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. V 69. členu tega zakona je določeno tudi, da ima delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.
Delavec, ki dela od doma, ima torej pravico do povračila stroškov za prehrano med delom, ne pa tudi pravice do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, saj v primeru, da delavec opravlja delo od doma, stroškov s prevozom dejansko nima.
- Odrejeno imam delo od doma, ali moram delodajalcu poročati o svojem delu?
Delavec mora tudi pri delu od doma upoštevati navodila delodajalca in mu poročati o svojem delu, če delodajalec to od njega zahteva. Delavec je v primeru opravljanja dela od doma v delovnem razmerju, kar pomeni, da njegove obveznosti ostajajo enake, kot če bi delo opravljal na običajnem kraju dela.
- Ali mi lahko delodajalec enostransko odredi koriščenje dopusta?
Delodajalec vam ne sme enostransko odrediti koriščenja letnega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih v 163. členu določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Z delodajalcem se tako lahko dogovorite o koriščenju dopusta, enostransko pa vam ga ne more odrediti.
- Zaposlen sem v zasebnem sektorju, ali sem upravičen do izplačila kriznega dodatka?
Na podlagi drugega odstavka 33. člena ZIUZEOP morajo delodajalci zaposlenim v zasebnem sektorju, ki delajo, izplačati krizni dodatek. Do izplačila dodatka so upravičeni zgolj tisti zaposleni, ki delajo in le v primeru, ko njihova zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, tj. 2.821,74 evrov bruto. Navedeni krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
- Prejel sem plačo za mesec marec, vendar je izplačilo kriznega dodatka nižje od 200 EUR, ali je to pravilno?
Da, to je pravilno. Ukrep glede izplačila kriznega dodatka velja od vključno 13.3.2020 dalje, kar pomeni, da se znesek mesečnega kriznega dodatka v primeru, ko delavec v posameznem mesecu ni delal cel mesec, sorazmerno zmanjša. Delavec je do izplačila kriznega dodatka upravičen le za dneve, ko opravlja delo, pri čemer pa ni pomembno ali opravlja delo od doma ali na sedežu delodajalca.
FURS je pripravil vprašanja in odgovore o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic korona virusa. V pripravljenem dokumentu FURS-a je naveden tudi primer glede izplačila kriznega dodatka za mesec marec. V primeru, da delavec dela polni delovni čas v enakomerno razporejenem urniku in je delal v marcu vse delovne dni, torej od 13. 3. do 31. 3. (kar znaša 13 delovnih dni), bi moral delavec prejeti krizni dodatek v višini 118,18 EUR (200/22*13).
- Koliko znaša višina kriznega dodatka in ali je ta znesek obdavčen?
ZIUZEOP v drugem odstavku 33. člena določa višino mesečnega kriznega dodatka, ki znaša 200 EUR, navedeni znesek pa je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
- Zaradi varstva otroka sem ostala doma. Ali moram v tem času opravljati delo od doma in koliko znaša nadomestilo v takem primeru?
V navedenem primeru delavec dela ne opravlja zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja šol in vrtcev. Prvi odstavek 26. člena ZIUZEOP določa, da ima delavec v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, to je 80% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. To nadomestilo pa skladno z 2. odst. 26. člena ZIUZEOP ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Kadar delavec ostane doma zaradi varstva otroka, gre za višjo silo, zaradi katere ne more opravljati dela, zato ni dolžan delati od doma, nima delovnih obveznosti in je upravičen do nadomestila plače v skladu s 26. členom ZIUZEOP. Drugače pa je v primeru, ko delavec ne ostane doma zaradi varstva otroka, ampak dela od doma. Takšno delo se od siceršnjega opravljanja dela razlikuje zgolj po kraju opravljanja dela, delavec pa prejema plačo.
- Delodajalec mi je izdal odredbo za začasno čakanje na delo doma. Koliko znaša nadomestilo plače, ki mi pripada?
V primeru začasnega čakanja na delo ima delavec na podlagi prvega odstavka 26. člena ZIUZEOP pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom o delovnih razmerjih za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, to je 80% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oz. iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Na podlagi drugega odstavka 26. člena ZIUZEOP pa navedeno nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
- V začetku meseca marca sem se zaposlila, sedaj pa sem bila napotena na čakanje na delo doma. Ali mi pripada nadomestilo plače in kako se izračuna njegova višina?
Upravičeni ste do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove, ki je opredeljena v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1. Osnova, ki jo opredeljuje navedeni člen tako v primeru, ko delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, se določi v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. V skladu z navedenim vam torej pripada 80 odstotkov osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.
- Kakšne so moje obveznosti v času čakanja na delo doma?
ZIUZEOP v 24. členu določa, da delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom. Nadalje določa tudi, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec pa mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
- Ali lahko v času, ko mi je odrejeno čakanje na delo, izrabim letni dopust? Ali mi pripada nadomestilo plače?
Da. V četrtem odstavku 24. člena ZIUZEOP je določeno, da v primeru, ko delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
- Kako dolgo lahko traja čakanje na delo doma v skladu s sprejetim interventnim zakonom?
V skladu s 23. členom ZIUZEOP lahko delodajalec napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31.5.2020.
- Ali obstaja kakšna izjema glede prihoda na delovno mesto v času, ko sem na začasnem čakanju na delo?
ZIUZEOP v drugem odstavku 24. člena določa, da ima delavec v času, ko je napoten na začasno čakanje na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o prekinitvi čakanja na delo predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
- Sem na čakanju na delo doma. Ali mi v tem času pripada povračilo stroškov za prehrano?
Delavcu v času začasnega čakanja na delo ne pripada povračilo stroškov za prehrano, saj se ti izplačujejo le v primeru dejanskega opravljanja dela.