Vlada RS je dne 21.4.2020 oblikovala besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) in ga istega dne poslala v obravnavo in sprejem v Državni zbor RS, ki naj bi zakon obravnaval po nujnem postopku.
V nadaljevanju so naštete nekatere ključne novosti za delodajalce, ki jih prinaša predlog novele ZIUZEOP, povezane z uveljavljanjem financiranja nadomestila plače delavcem, ki jim je odrejeno čakanje na delo oz. ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ter glede oprostitve plačila prispevkov za PIZ in plačila kriznega dodatka delavcem, ki delajo. Vse novosti veljajo le v primeru, če bo sprememba zakona v Državnem zboru sprejeta z vsebino, ki jo je pripravila Vlada RS:
1. Omejena je vsota prejetih sredstev po ukrepih iz ZIUZEOP na način, da skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 EUR na posamezno podjetje, ali 120.000 EUR na posamezno podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 EUR na posamezno podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov. Če skupni znesek javnih sredstev, ki ga prejme veliko podjetje, preseže navedeno maksimalno vrednost, se sredstva izplačujejo pod dodatnimi pogoji, predpisanimi z novelo.
2. V ukrepe so po novem vključeni tudi delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, če imajo na dan 13.3.2020 do 10 zaposlenih.
3. Spremenjen je splošen pogoj za upravičenost do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov. Do ukrepa so po predlogu upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Upošteva se torej celotno leto 2020 v primerjavi z letom 2019 in ne le prvo polletje. Če delodajalci niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če našteti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
4. Spremenjena je definicija prihodkov, ki se upoštevajo pri presoji upravičenosti do javnih sredstev. Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
5. Ne glede na izpolnjevanje pogojev glede višine prihodkov so do ukrepov upravičeni delodajalci, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – Zdru-1).
6. Možnost začasne vrnitve na delo v obdobju čakanja na delo doma je spremenjena na način, da lahko delodajalec od delavca zahteva vrnitev na delo do sedem (katerih koli) dni v tekočem mesecu, ne več do sedem zaporednih dni.
7. Predlog spremembe zakona sedaj jasneje določa, da za čas trajanja začasnih ukrepov po ZIUZEOP velja za vse delavce višina nadomestila plače, določena s prvim in drugim odstavkom 26. člena ZIUZEOP, razen če ta zakon določa drugače. To v praksi npr. pomeni, da tudi delavcem, ki ne opravljajo dela zaradi višje sile, pripada nadomestilo plače v višini, kot jo v 26. členu določa ZIUZEOP, čeprav delodajalec ne uveljavlja ukrepov po ZIUZEOP.
8. Predlog spremembe zakona jasneje in v glavnem skladno z že doslej objavljenimi razlagami FURS ureja pravila glede delne oprostitve prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in glede kriznega dodatka. Sedaj je npr. jasno določeno, da so delodajalci oproščeni tako prispevkov delavcev, kot prispevkov delodajalcev. Jasneje so urejene tudi obveznosti delodajalca glede izplačila kriznega dodatka delavcem, ki ne delajo celoten mesec in delavcem, ki so zaposleni za krajši delovni čas. Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
9. Predlog spremembe zakona na novo določa možnost oprostitve plačila prispevkov za poklicno zavarovanje ter mesečni krizni dodatek v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.
10. Pomembno je spremenjen 99. člen ZIUZEOP, ki ureja nekatere splošne pogoje in razloge, zaradi katerih so delodajalci dolžni vrniti sredstva, ki so jih prejeli v okviru ukrepov po tem zakonu. Subjekt mora prejeta sredstva po sedanjem predlogu zakona vrniti v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020. Jasneje je urejen tudi postopek obveščanja FURS-a o tem, da subjekt, ki je uveljavil upravičenja po tem zakonu, naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev. Po spremenjenem 99. členu ZIUZEOP tudi ne pride več v poštev vračanje prispevkov za PIZ, ki so jih delodajalci oproščeni po 33. členu ZIUZEOP, kar pomeni, da so delodajalci plačila teh prispevkov oproščeni, tudi če nastopijo dogodki, našteti v 99. členu ZIUZEOP.