Dne 22. aprila 2020 je bil, poleg ZDLGPE in ZZUSUDJZ-A, objavljen še tretji predlog interventnega zakona: ZIUZEOP-A
Dne 22. aprila 2020 sta bila na spletni strani Državnega zbora objavljena najprej predloga dveh zakonov za obvladovanje širitve Covid-19, nato pa še napovedani predlog ZIUZEOP-A, ki naj bi spremenil že sprejete ukrepe za zajezitev epidemije ter omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.
Zakon o o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
BESEDILO ČLENOV PREDLOGA
1. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane
in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20) se v 20. členu v drugem odstavku besedilo »na 31. maj«
nadomesti z besedilom »do 31. maja«.
2. člen
V III. delu zakona se za naslovom 1. poglavja Delo in plačevanje prispevkov za socialno varnost doda nov
20.a člen, ki se glasi:
»20.a člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
(1) Ukrepi iz 1., 2., 11. in 13. poglavja tega zakona ter iz 63., 72., 73., 74. člena tega zakona se izvajajo v
skladu s točko 3.1 Začasnega okvirja za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu
COVID – 19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020), (v nadaljnjem
besedilu: Začasni okvir, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– do javnih sredstev niso upravičeni subjekti, ki so bili dne 31. decembra 2019 že podjetja v težavah, kot so
opredeljena v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi
nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187,
26.6.2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o
spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove
za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko
rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije,
in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014/EU, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z
dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU);
– skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 eurov na posamezno podjetje, ali 120.000 eurov
na posamezno podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov na posamezno
podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov. Vsi navedeni zneski morajo biti
izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
– javna sredstva, ki so namenjena podjetjem, dejavnim v ribištvu in akvakulturi, se ne nanašajo na nobeno
vrsto pomoči točke (a) do (k) prvega odstavka 1. člena Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija
2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju
ribištva in akvakulture (UL L št. 90 z dne 28. 6. 2014, str. 45);
– ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis in/ali pomoči, dodeljene v
skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, v kolikor so spoštovane določbe relevantnih aktov
Evropske komisije;
– skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne
sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.
(2) Če skupni znesek javnih sredstev, ki ga prejme veliko podjetje, preseže maksimalno vrednost,
določeno v drugi alineji prejšnjega odstavka, se dodeljevanje javnih sredstev iz podpoglavja 1.1 (Povračilo
nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter
oprostitev plačila prispevkov) in podpoglavja 1.2 (Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za zaposlene, ki delajo) tega zakona, lahko izvaja v skladu s točko a) ali b):
a) Javna sredstva za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodelijo v skladu s točko 3.10
Začasnega okvirja ob upoštevanju vseh naslednjih pogojev:
– skupni znesek javnih sredstev za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ne presega 80%
mesečne bruto plače posameznega zaposlenega;
– pomoč je namenjena le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja
poslovanja, ki je posledica izbruha COVID-19 in
– delovna razmerja zaposlenih, za katere je dodeljena pomoč, se morajo ohraniti v veljavi v
celotnem obdobju prejemanja javnih sredstev.
b) Javna sredstva za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodelijo v skladu s točko (b) drugega
odstavka 107.člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije, po predhodni odobritvi ukrepa s strani Evropske
komisije. Do pomoči so upravičena podjetja, ki dokažejo, da je dejansko nastala škoda zaradi izbruha
COVID-19 presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov iz podpoglavja 1.1 in
podpoglavja 1.2 tega zakona. Vlada Republike Slovenije z uredbo podrobneje predpiše metodologijo
ocenjevanja škode, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev.«.
3. člen
V 22. členu se v prvem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni
klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi
epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma
2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020
zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu
2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni
prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu
2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo
doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju,
ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
(4) ) Do ukrepa iz prejšnjega člena so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo
pogoja iz drugega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih
organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o
invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – ZDru-1).«.
4. člen
V drugem odstavku 24. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Delavec ima v času začasnega
čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v
tekočem mesecu.«.
5. člen
V 26. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja
za vse delavce višina nadomestila plače, določena s prvim in drugim odstavkom tega člena, razen če ta
zakon določa drugače.«.
6. člen
V 28. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do
povračila izplačanih nadomestil plače po prvem in drugem odstavku 26. člena tega zakona, oproščeni
plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz
tega zakona, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem
stavku, v celoti plačuje Republika Slovenija.«.
7. člen
V 33. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2, razen za delavce, ki so na
začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile, so delodajalci oproščeni plačila
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako delodajalca kot zavarovanca, od plač oziroma
tistih nadomestil plač, ki bremenijo delodajalca, za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona. Prispevek
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.«.
V drugem odstavku se beseda »mesečni« nadomesti z besedilom »ob plači za posamezni mesec«.
Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela
dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z
zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.
(4) Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka iz
drugega odstavka tega člena sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi,
razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja
delovna razmerja.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter
delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni
klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020, niso upravičeni do ukrepov iz
tega člena.«.
8. člen
Za 33. členom se dodata nova 33.a in 33.b člen, ki se glasita:
»33.a člen
(plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje)
(1) Delodajalci iz 22., 25. in 33. člena tega zakona, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za poklicno
zavarovanje, so za delavce iz drugega odstavka 28. člena in prvega odstavka 33. člena tega zakona,
vključene v poklicno zavarovanje, oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plače, prejete
za delo oziroma od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona.
(2) Prispevke za poklicno zavarovanje, ki so bili oproščeni po prejšnjem odstavku, za to obdobje v celoti
plačuje Republika Slovenija.
(3) Zavezanci za plačilo prispevka za poklicno zavarovanje morajo upravljavcu Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sklada) za obdobje, za katero
so upravičeni do oprostitve iz prvega odstavka tega člena, predložiti obračun prispevkov za poklicno
zavarovanje v skladu z določbami 200. člena ZPIZ-2 in hkrati z obračunom tudi vlogo za uveljavljanje
oprostitve. Ne glede na prejšnji stavek je treba vlogo za obdobje od 13. do 31. marca 2020 v predložiti
najpozneje z obračunom prispevkov za poklicno zavarovanje za mesec april. V vlogi mora biti naveden
znesek oproščenih prispevkov, katerih plačilo zavezanec uveljavlja iz proračuna Republike Slovenije, in
navedba, da zavezanec ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije ter da ne
opravlja finančne ali zavarovalniške dejavnosti, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti
oziroma da jo opravlja in je imel 10 ali manj zaposlenih na dan 13. marca 2020. Zavezanec iz 22. in 25.
člena tega zakona mora vlogi priložiti sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje iz sedmega
odstavka 29. člena tega zakona. Upravljavec sklada določi obliko in način oddaje vloge iz tega odstavka.
(4) Upravljavec sklada na podlagi obračunov prispevkov in vlog za oprostitev plačila prispevkov v imenu
zavezancev in za račun zavarovancev članov poklicnega zavarovanja uveljavlja plačilo oproščenih
prispevkov iz proračuna Republike Slovenije.
(5) Republika Slovenija izvrši plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje na račun Sklada obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja mesečno, in sicer deseti dan po prejemu zahtevka za plačilo
obveznosti.
33.b člen
(mesečni krizni dodatek v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih)
(1) Invalidska podjetja in zaposlitveni centri (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) pri Javnem štipendijskem,
razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad)
uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka iz 33. člena tega zakona za vsakega
zaposlenega invalida, ki dela.
(2) Ne glede na četrti odstavek 33. člena tega zakona je zaposleni invalid upravičen do mesečnega
kriznega dodatka v nezmanjšani višini.
(3) Vloga se odda na obrazcu, ki ga na spletnih straneh objavi sklad, vloži pa se jo v pisni obliki po pošti ali
elektronsko na elektronski naslov sklada.
(4) V vlogi se navede poimenski seznam invalidov za posamezni mesec in število dni v mesecu, ko invalid
dela, in za katere upravičenec uveljavlja pravico, elektronski naslov, na katerega se opravi vročanje, in
številko računa, na katerega se znesek nakaže. Vloga se lahko odda do vključno 20. v mesecu za pretekli
mesec.
(5) O priznani pravici sklad izda odločbo, ki se vroči na elektronski naslov upravičenca, ki je naveden na
vlogi, in se šteje za vročeno z dnem odpreme. Pritožba ne zadrži izvršitve.
(6) Sklad pri odločanju upošteva skupno število invalidov, navedeno v vlogi, vendar največ do števila
invalidov kot izhaja iz uradne evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, posredovane
skladu, po stanju na zadnji dan v mesecu, za katerega se pravica uveljavlja.
(7) Če se podatki o številu invalidov iz vloge razlikujejo od števila invalidov po podatkih Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, se lahko pravica prizna največ za število invalidov iz vloge, ki ne
presega števila invalidov po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naknadno
usklajevanje podatkov iz uradnih evidenc upravičenca z uradnimi podatki Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije ne more vplivati na podatke iz že oddane vloge.
(8) Izplačilo se izvede v roku 30 dni od odpreme.
(9) Invalidska podjetja in zaposlitveni centri morajo izplačati krizni dodatek tudi zaposlenim delavcem, ki
niso invalidi, za čas, ko delajo. Sredstva za izplačilo kriznega dodatka zagotovijo iz naslova oprostitev in
olajšav, ki jih imajo na podlagi 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov
Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2 in 98/14).«.
9. člen
V 34. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičenec, ki zaradi